Številka pogodbe:
P4-0097
Oddelek:
Oddelek za zootehniko
Katedra:
Inštitut za mlekarstvo in probiotike
Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo
Katedra za prehrano
Tip projekta:
Raziskovalni/infrastrukturni program
Vrsta projekta:
Raziskovalni program
Vloga na projektu:
Vodilni
Financiranje:
Trajanje:
01.01.2019 - 31.12.2024
Vrednost ARRS FTE:
4 FTE
Vrednost projekta skupaj:
4.7 FTE
Vodja projekta na BF:
Bogovič Matijašić BojanaPrebavila ljudi in živali gostijo številčno in raznoliko množico mikroorganizmov – črevesno mikrobioto, ki je življenjskega pomena za gostitelja (prebava, imunski sistem ...). Prehrana igra pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote in mikrobioma (kolektivnega genoma) prebavil. V svetu raziskave mikrobioma zelo spodbujajo, z namenom da bi izsledki čimprej našli mesto v aplikacijah v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah in varovanju okolja.
Program Prehrana in mikrobna ekologija prebavil (P4-0097) izvajamo na Oddelku za zootehniko in na Oddelku za mikrobiologijo (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani), v sodelovanju z EMONA Razvojnim Centrom za prehrano. Skupina, ki jo trenutno vodi znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić, združuje 20 raziskovalcev, 5 mladih raziskovalcev in 3 tehnike, z Inštituta za mlekarstvo in probiotike (Oddelek za zootehniko), Katedra za mikrobno diverziteto, mikrobiomiko in biotehnologijo (Oddelek za mikrobiologijo) in Katedre za prehrano (Oddelek za zootehniko). Odlikuje nas interdisciplinarnost, saj so med nami biologi, mikrobiologi, živilski tehnologi, zootehniki, biotehnologi, kemik in biokemik. Raziskujemo, kako prehrana ljudi in živali vpliva na mikroorganizme v prebavilih (mikrobiota, mikrobiom), preko njih na organizem gostitelja (imunski sistem, metabolizem), preko živali pa tudi na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov. Veliko pozornosti posvečamo tudi proučevanju s tem povezanih negativnih vplivov na okolje, preko živalskih izločkov in organskih odpadkov, ki jih je mogoče zmanjšati preko modulacije mikrobiote in s pomočjo razgradnje organskih substratov, ob sočasni tvorbi bioplinov (metan, vodik).