Interdisciplinarni doktorski študijski program Umetnost traja 4 leta (240 ECTS) in omogoča pridobitev umetniškega naziva doktor/doktorica umetnosti. V okviru programa, ki ga koordinira UL ALUO, UL BF izvaja področje KRAJINSKA ARHITEKTURA.
Doktorski študij na področju KRAJINSKA ARHITEKTURA je zasnovan kot kvalitativna nadgradnja prve in druge bolonjske stopnje izobraževanja na področju krajinske arhitekture s poudarkom na razumevanju krajinske arhitekture kot umetniške prakse. S študijem, refleksijo in ustvarjanjem je namenjen poglobljenemu raziskovanju prostorske stvarnosti, ki nas obdaja.
Doktorski študent v razponu med načrtovanjem ter vzporedno teoretsko refleksijo in avtorefleksijo preučuje različne prakse konstrukcije krajinskega prostora s poudarkom na razumevanju konteksta, pomena in smisla, pri čemer svoj predmet dela – krajinskoarhitekturni projekt – obravnava kot orodje raziskovanja in refleksije. Tako se prav prek refleksije in problematizacije obstoječih in znanih krajinskoarhitekturnih praks in drugih praks konstrukcije prostora usposobi za kritično presojo in oblikuje individualno metodo projektnega raziskovanja (angl. Reserach through Design). Individualno raziskovanje pri doktorskem študiju se napaja tako iz filozofije kot iz znanosti, saj iz njiju črpa razumevanje in znanja, lahko pa tudi navdih, saj ga pri ustvarjanju poleg razumskega vodijo tudi čustva, nezavedno, subjektivno in nerazložljivo.
Študij kandidatu omogoča poglobljeno in sistematično raziskovanje vseh praktičnih vidikov načtovanja krajine, od tistih, ki jih Oddelek za krajinsko arhitekturo že pokriva na prvi in drugi stopnji študija krajinske arhitekture, do tistih, ki se vzpostavljajo s sodobno krajinskoarhitekturno prakso. Povedano drugače, umetniško raziskovanje na področju krajinske arhitekture ponuja uvid in kritično vrednotenje razvojnih sprememb znotraj profesionalnih praks in raziskovanj na širokem področju prostorskega načrtovanja, s poudarkom na konstrukciji prostora, ki neogibno vključuje dinamične naravne procese, kot praksa, odvisna od družbenih dejavnikov, pa se zavestno umešča tudi v družbene kontekste.
Doktorski študent utrdi uporabo znanstvenega in teoretskega aparata pri analizi krajinske arhitekture kot umetniške prakse, pridobi zmožnost metodološke avtorefleksije ter samostojno uporablja sposobnost zaznave in artikulacije različnih konceptov, jih kritiško in teoretsko reflektira ter aplicira na lastno krajinskoarhitekturno ustvarjanje, pri čemer oblikuje ustvarjalno občutljivost do aktualnih vprašanj prostora ter svojega lastnega in družbenega odnosa do narave.
Program je usmerjen v izoblikovanje široko razgledanega doktorja na področju krajinske arhitekture, ki bo sposoben tako samostojno voditi in koordinirati zahtevne raziskave in aplikacije znanj na področju krajinske arhitekture kot ustvarjalno (so)delovati v kontekstu interdisciplinarnih umetniških in znanstvenih raziskav in projektov.