Temeljni cilji študijskega programa
Temeljni cilj študijskega programa je diplomanta usposobiti za najzahtevnejša planerska in projektantska dela v krajinskem prostoru, za aplikativno raziskovalno delo pri razvoju ter varstvu kulturne in naravne krajine, za okoljska (varstvena) načrtovanja ob posegih v prostor in v zavarovanih območjih ter za projektiranje mestne in zunajmestne krajine. Pridobljena znanja diplomanta obsegajo izbrane okoljske vsebine ter v prostorsko razvojno načrtovanje usmerjene predmete, posebej turizma in rekreacije, podeželja, zelenih sistemov v mestu in zunajmestnem prostoru ter zavarovanih območjih, prenovo zgodovinskih parkov in vrtov.
Način izvajanja študija
Samo redni študij. Prosta vpisna mesta: 30 za Slovence in tujce iz držav EU, 2 za tujce iz držav izven EU, 2 za Slovence brez slovenskega državljanstva, 2 za vzporedni študij.
Trajanje študija
Drugostopenjski magistrski študijski program KRAJINSKA ARHITEKTURA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Pridobljen strokovni naslov
- magister inženir krajinske arhitekture ali
- magistrica inženirka krajinske arhitekture
- mag. inž. kraj. arh.
Vpisni pogoji
V magistrski študijski program Krajinska arhitektura se lahko vpišejo kandidati, ki so zaključili:
a) univerzitetni študijski program prve stopnje Krajinska arhitektura ali primerljivi študijski program prve stopnje s področja krajinske arhitekture.
b) univerzitetni študijski program prve stopnje ostalih področij, če dodatno opravijo 10 - 60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).
c) predbolonjski ali bolonjski visokošolski strokovni študijski program na področju krajinske arhitekture.
d) predbolonjski visokošolski strokovni študijski program ostalih področij, če dodatno opravijo 10 - 60 kreditnih točk po ECTS iz nabora predmetov prvostopenjskega študijskega programa Krajinska arhitektura; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija, kandidat mora te dodatne izpite opraviti pred vpisom v magistrski študij:
- diplomanti primerljivih študijskih programov s področij ved o urejanju prostora opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti študijskih programov s primerljivim obsegom temeljnih predmetov (Fizična geografija – morfologija, Pedologija in osnove geologije, Temelji ekologije, Geodezija s kartografijo, Botanika, Fitocenologija) opravijo predmete iz nabora obveznih strokovnih predmetov,
- diplomanti vseh ostalih študijskih področij, ki nimajo primerljivega obsega temeljnih in strokovnih predmetov, se jim dodatne obveznosti določijo iz nabora obveznih temeljnih in obveznih strokovnih predmetov.
Vsi kandidati morajo opraviti tudi preizkus posebne nadarjenosti, če niso že opravljali podobnega preizkusa pri sprejemu na prvostopenjski študij (npr. arhitekti in oblikovalci).
Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini, in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.
V primeru omejitve vpisa veljajo naslednja merila izbora:
- kandidate iz točk a) in c) se izbira na podlagi ocen opravljenih izpitov, in sicer glede na povprečno oceno izpitov dodiplomskega študija.
- kandidate iz točk b) in d) se izbira na podlagi števila točk doseženih na preizkusu usposobljenosti (20%), povprečne ocene izpitov dodiplomskega študija (30%) in povprečne ocene izpitov, ki so pogoj za vpis (50%).
Število prijav in omejitve v preteklih letih:
- 2024/25: število prijav s 1. željo: 18 – ni bilo omejitve
- 2023/24: število prijav s 1. željo: 24 – ni bilo omejitve
- 2022/23: število prijav s 1. željo: 12 – ni bilo omejitve
- 2021/22: število prijav s 1. željo: 18 – ni bilo omejitve
- 2020/21: število prijav s 1. željo: 26 – ni bilo omejitve
- 2019/20: število prijav s 1. željo: 10 – ni bilo omejitve
Pogoji za napredovanje iz letnika
Pogoji za vpis v drugi letnik:
Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti in dosegel vseh 60 kreditnih točk po ECTS. Pristojna študijska komisija lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki ni opravil vseh zahtevanih obveznosti, in ima za to opravičljive razloge v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za ponavljanje letnika:
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko ponavlja letnik, če doseže najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.
Študent lahko v času študija samo enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi iz drugih študijskih programov
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program, v katerega prehajajo. Prehod je možen, če je kandidatu pri vpisu v nov študijski program mogoče priznati vsaj 50% obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu (oziroma vsaj za 30 kreditnih točk po ECTS opravljenih obveznosti za 1. letnik novega študijskega programa).
Prehod je mogoč:
a) za kandidate iz študijskih programov 2. stopnje:
- primerljivih študijskih programov s področja urejanja prostora. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
- z drugih strokovnih področij. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
b) za diplomante predbolonjskih študijskih programov:
- iz univerzitetnega študijskega programa Krajinska arhitektura, če so opravili najmanj 240 KT. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis, se vpišejo v 2. letnik, in morajo za dokončanje študija uspešno zagovarjati magistrsko delo.
- iz univerzitetnih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če so opravili najmanj 240 KT. Kandidati se vpišejo v 2. letnik in morajo pri tem izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Pristojna študijska komisija določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih morajo opraviti pred zaključkom študija v obsegu 60 KT, vključno z magistrskim delom.
Predstavitveni zbornik in arhiv zbornikov
MSc Krajinska arhitektura 2021-22.pdf
MSc Krajinska arhitektura 2022-23.pdf