Raziskovalni projekti

Naloga Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov je bila razpisana z namenom zagotoviti ustreznejše vključevanje znanj in podatkov s področja ekološke povezljivosti v načrtovanje in upravljanje prostora. Glavni poudarek naloge ni bil v izdelavi novih študij, pač pa v sintezi obstoječih ter raziskovanju možnosti za njihov prenos v (prav tako obstoječa) sistema načrtovanja in upravljanja.

V dvoletnem obdobju izvajanja naloge smo v skladu s predvidenim programom dela vsebine sproti nadgrajevali in usklajevali z naročnikom. Poleg dela v strokovni skupini smo za potrebe naloge izvedli tudi intervjuje s prostorskimi načrtovalci in nosilci urejanja prostora, ter organizirali delavnico za širši krog deležnikov s teh področij.

V končnem poročilu naloge so zbrani in predstavljeni vsi delovni svežnji naloge, ki so bili oddani tudi kot ločena (fazna) poročila. V tem poročilu smo celotno vsebino predstavili v treh sklopih.

Prvi sklop naloge vsebuje:

• Razpravo in utemeljitev teoretičnega koncepta ekološke povezljivosti,
• Pregled zastopanosti koncepta ekološke povezljivosti v mednarodnih dokumentih (konvencijah), nacionalni zakonodaji ter strokovnih podlagah,
• Pregled obstoječih raziskav s področja ekološke povezljivosti na različnih ravneh ter oceno njihove uporabnosti za prostorsko načrtovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• Zasnovo uporabe koncepta ekološke povezljivosti v prostorskem načrtovanju.

V drugem sklopu naloge smo analizirali zastopanost in upoštevanje načel ekološke povezljivosti v:

• prostorskih aktih,
• smernicah, ki jih nosilci urejanja prostora pripravljajo za potrebe prostorskega načrtovanja, ter
• sektorskih načrtih, programih in ukrepih. Narejeni so bili tudi
• intervjuji s prostorskimi načrtovalci kot izdelovalci prostorskih planov o dostopnosti ustreznih podatkov, usmeritev in strokovnih podlag za vključevanje načel ekološke povezljivosti v prostorske akte, ter s pripravljavci smernic z različnih področij.

V tretjem sklopu naloge je uvodoma predstavljeno jedro te naloge oz. koncept »modelnih« živalskih vrst in/ali skupin vrst. Koncept modelnih vrst je pripravljen kot pripomoček pri vključevanju potreb prostoživečih živali v prostorsko načrtovanje in načrte upravljanja.

Območja, pomembna za ekološko povezljivost posameznih modelnih vrst so predstavljena tudi v obliki kartografskega gradiva, ki je eden pomembnejših rezultatov naloge. »Opozorilne karte« območij, pomembnih za ekološko povezljivost so pripravljene za tri modelne vrste: medveda, parkljarje ter ptice (jastrebe in vodne ptice).

Sledi sinteza stanja na področju prostorskega načrtovanja in upravljanja s prostorom z namenom vključevanja v nadaljevanju pripravljenih usmeritev v obstoječi sistem. Prikazana je veljavna zakonodajna ureditev oz. obstoječe zahteve/obveze za vključevanju ekološke povezljivosti ter dosedanje prakse upoštevanje ekološke povezljivosti v prostorskih aktih in upravljavskih načrtih.

Na osnovi stanja ter ugotovitev naloge so pripravljeni tudi splošni predlogi za vključevanje ekološke povezljivosti v prostorsko načrtovalsko in upravljavsko prakso v prihodnje. Za oblikovanje teh predlogov smo uporabili izsledke predhodnih faz naloge in izhajajo tako iz pregleda zakonodajnih dokumentov, sistema izdelave prostorskih in sektorskih načrtov, strokovnih študij, intervjujev z deležniki ter razprave na delavnici. Usmeritve smo dokončno oblikovali na interni delavnici projektne skupine. Nanašajo se predvsem na: (1) pomen usklajevanja med deležniki na strateški ravni, (2) jasni določitvi pristojnosti na področju ekološke povezljivosti, tako na državni ravni, kot na ravni regij, (3) nujnost vzpostavitve enotne in ažurne baze podatkov, (4) pomen ozaveščanja in izobraževanja vseh deležnikov, (5) vključevanje vsebin s področja ekološke povezljivosti v pripravo in presojo prostorskih aktov in upravljavskih načrtov ter (6) povezovanje – tako horizontalno, kot tudi vertikalno - med sektorji in prostorskimi načrtovalci.

Za ilustracijo zgornjih trditev v zadnjem delu naloge na izbranih primerih različnih tipov načrtov predstavljamo predloge za vključevanje ekološke povezljivosti v prostorsko načrtovanje in upravljanje s prostorom. V projektni nalogi je bila sicer predvidena obravnava primerov na izbrani regiji in znotraj tega občini, a se je tekom priprave naloge kot boljša rešitev pokazala predstavitev predlaganih konceptov na primerih, ki so bili izpostavljeni že v prvih fazah naloge.

Projektna skupina

Nadja Penko Seidl
Tadej Bevk
Mojca Golobič
Klemen Jerina
Dejan Bordjan
Jelka Hudoklin (ACER)
Irena Hočevar (ACER)
Aljaž Jenič (Zavod za ribištvo Slovenije)

Bibliografske reference

PENKO SEIDL, Nadja, GOLOBIČ, Mojca, BEVK, Tadej, JERINA, Klemen, HOČEVAR, Irena, HUDOKLIN, Jelka. Implementing ecological corridors and ecological connectivity into spatial planning and management. V: Landscape science and landscape ecology: Considering responses to global challenges, 1st International IALE-Russia online conference Moscow 14-18 September 2020. [Moscow: Lomonosov Moscow State University. 2020], str. 1-153. http://iale.conflab.ru/en/lk/public/thesis/8823. [COBISS.SI-ID 29895683]

JERINA, Klemen. Large carnivores: Umbrella species for fostering biodiversity and connectivity in EUSAIR region & Europe : presented at 5th Annual EUSAIR Forum, online event, 28 - 29 January 2021. https://www.adriatic-ionian.eu/event/5th-eusair-annual-forum/presentations/, https://www.adriatic-ionian.eu/wp-content/uploads/2021/02/EUSAIR_KJerina_comp-1.pdf. [COBISS.SI-ID 59811331]

Faze projekta in njihova realizacija (.pdf)

Poročila

CRP V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov, končno poročilo.pdf

CRP V5-1937 Opredelitev ekoloških koridorjev na ravni SI kot podpora načrtovanju prostorskega razvoja in upravljanja narave ter drugih virov, povzetek projekta.pdf

Slika 1: Javorniški gozdovi so del obsežnega Dinarskega masiva in eno najbolj ohranjenih naravnih območij v tem delu Evrope.Slika 2: Ekološka povezljivost je koncept, ki upošteva tudi dinamiko krajine - presihajoče jezero.

Partnerji v projektu

• Acer Novo mesto d.o.o.