Raziskovalni projekti

Sodelujoče RO 

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
• Perutnina Ptuj
• Veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj

Vsebinski opis projekta 

Projekt z naslovom »Standardizacija in izboljšanje dobrobiti rejnih živali za trajnostno kmetijstvo«, z akronimom »DOŽIVITRAJNO«, se ponaša z raznolikimi ekspertizami projektnih sodelavcev ter bogatimi izkušnjami vključenih raziskovalcev z vodenjem projektov, izkušnjami s terena in znanjem o problematiki slovenskih kmetij. Skupina združuje raziskovalce in strokovnjake iz akademskih krogov, strokovnih in svetovalnih organizacij ter industrije, ki delujejo na področju kmetijstva, živinoreje, živilstva in veterine. Projektu bodo nadalje prisostvovali tudi zunanji, domači in tuji sodelavci. Projekt je zasnovan v obliki štirih delovnih svežnjev, ki so med seboj tematsko povezani. Delovni sveženj 1 v osnovi obsega pregled zakonodaje, ki obravnava dobrobit rejnih živali v Sloveniji in drugih državah ter bo potekal pod vodstvom Biotehniške fakultete. Zakonodaja EU o dobrobiti živali cilja predvsem na velike, intenzivne reje, pri čemer ne zajema vseh kategorij rejnih živali. V projektu se bomo osredotočili na nekatere od teh vrst in kategorij, za katere trenutno veljajo izključno splošne določbe glede dobrega počutja. Slovenija ima majhne kmetije, pri čemer je vezana reja še vedno prisotna na večini slovenskih govedorejskih kmetij, čeprav gre za rejo pašnih živali. V Sloveniji primanjkuje sistematičnega vodenja pogojev reje, ki bi zajemalo tudi tehnologijo reje, vključno s pašo. Eden redkih resnih problemov paše so sicer lahko notranji zajedavci, ki predstavljajo velik problem pri pašnih živalih, še posebej pri drobnici. V okviru projekta bomo pregledali in analizirali zbrane podatke o zajedavcih ter pripravili splošne smernice za spremljanje zajedavcev v rejah, kjer se izvaja paša krav, ovc ali koz. Koprološke analize se trenutno izvajajo na skupnih vzorcih živali, kar ne omogoča realnega vpogleda v stanje posamezne živali. Nadalje bo projektna skupina v okviru delovnega svežnja 2, ki ga bo vodil KGZ Ptuj, zasnovala smernice za zagotavljanje minimalnih standardov počutja ter kritično ocenila trenutni nabor zahtev pri podintervencijah Dobrobit živali (DŽ), s poudarkom na načinih tehnologije paše v povezavi z razširjenostjo okužb z zajedavci pri govedu in drobnici. Hkrati bomo pripravili nabor osnovnih zahtev za zagotovitev minimalnih standardov in nadstandardov pri reji pur, jarčk in matičnih jat kokoši, ki bodo zajemale naslednja področja: prehrana, fizično okolje, zdravje, obogatitev okolja in rokovanje z živalmi. Trenutno za omenjene vrste in kategorije perutnine ne obstaja zakonska podlaga, razen osnovnih določil, ki veljajo splošno za pitovne živali oz. kokoši, vendar niso v skladu z biološkimi potrebami živali. Na področju matičnih jat kokoši je bil v letu 2021 uveden nov, obsežnejši program preventive. Ta program vključuje dodatno uporabo vitaminov, mineralov, probiotikov in hepatoprotektivov. S podrobno analizo podatkov o zdravstvenem stanju matičnih jat bomo začrtali smernice za dobrobit iz zdravstvenega vidika. Delovni sveženj 3 se bo pod vodenjem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede osredotočil na pridobivanje novih znanj. Posebna pozornost bo namenjena preučevanju in posodabljanju protokolov za ocenjevanje dobrega počutja živali, raziskovanju tehnologij paše za prežvekovalce, krmljenju po tleh pri kokoših in testiranju nove tehnologije pri purah. Delovni sveženj 4 bo pod vodstvom KGZ Nova Gorica pripravil strokovno podlago za določitev ukrepov Skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje 2028–2035. Le-ta bo temeljila na trenutni EU zakonodaji, primerih držav članic EU, opisu stanja v Sloveniji, načrtovanih usmeritvah ter rezultatih projekta. Sveženj bo podal predloge za sistemski pristop k tradicionalnim načinom živinoreje, ki upoštevajo EU opredelitev trajnosti z vidika okolja, socio-demografskih in ekonomskih vidikov. Pri posamezni vrsti oz. kategoriji rejnih živali se bo projektna skupina tudi opredelila do okvirne potrebe za investicije.

Sestava projektne skupine 

• Manja Zupan Šemrov – 30765
• Angela Cividini – 22683
• Mojca Voljč – 29434
• Dušan Terčič – 14933
• Marija Klopčič – 8405
• Maja Prevolnik Povše – 27890
• Janko Skok – 29460
• Janez Posedi – 17556
• Irena Golinar Oven – 21229
• Andrej Toplak – 54037
• Pavla Plesničar – 52647
• Klavdija Kancler – 33043
• Gabrijela Salobir
• Alberta Zorko 
• Lea Vodopivec 
• Nina Žordani

Faze projekta in njihova realizacija 

• Delovni sveženj 1 - Pregled zakonodaje dobrobiti v Sloveniji in drugod (do januarja 2025)
  
  Pregled zakonodaje po vrstah in kategorijah živali                                                                            
  Pregled rezultatov preteklih projektov     
  Priprava bioloških podlag po vrstah in kategorijah živali
  
   
• Delovni sveženj 2 - Določitev manjkajočih standardov/meril in posodobitev minimalnih standardov (do avgusta 2026) 
  
  Izdelava nabora manjkajočih standardov za posamezno vrsto živali                  Vsebinska opredelitev novih standardov             
  Predlog intervencij na osnovi novih standardov     
  
   
• Delovni sveženj 3 - Pridobivanje novih znanj (do marca 2026)
  
  Opredelitev stebrov bioloških osnov
  Terenske raziskave – drobnica, govedo, perutnina                                                                                                                             
• Delovni sveženj 4 - Priprava strokovne podlage za določitev ukrepov za SKP (do avgusta 2026)
  
  Za drobnico, govedo in perutnino