Raziskovalni projekti

Sodelujoče RO 
 

• Inštitut za vode Republike Slovenije
•  Visoka šola na Ptuju

Vsebinski opis projekta 

Trajnostno upravljanje voda je ena ključnih tem trajnostnega razvoja. S sprejetjem Okvirne Vodne direktive smo si v Evropski uniji postavili za cilj doseči dobro stanje voda do leta 2027. V tej raziskavi naslavljamo vprašanje pomena poznavanja različnih hidromorfoloških značilnosti vodotokov za uspešno upravljanje voda (Okvirna vodna direktiva 2000/60/ES, Načrt upravljanja voda za vodno območje Donave za obdobje 2023-2027 in Načrt upravljanja voda za vodno območje Jadranskega morja za obdobje 2023-2027), ki je neposredno povezano s presojo vplivov posegov na hidromorfološko stanje vodotokov, za kar pa je treba pripraviti smernice za izvajanje posegov na vodotokih. Za podrobnejšo opredelitev hidromorfoloških značilnosti vodotokov je bil razvit evropski standard SIST EN 14614:2020 Water quality – Guidance standard for assessing the hydromorphological features of rivers, ki določa način opredelitve hidromorfoloških tipov vodotokov. Poleg navedenega standarda so bile v preteklosti razvite številne metodologije in prispevki k razvoju metodologij za določitev hidromorfoloških tipov tudi v Sloveniji. V raziskovalnem projektu bomo najprej poleg evropskega standarda proučili tudi razvite metode hidromorfološke tipizacije vodotokov, kot tudi prispevke razvite v Sloveniji in jih smiselno vključili v izdelavo slovenske hidromorfološke tipizacije. Na podlagi pregleda metodologij in ugotovitev bomo razvili metodologijo za hidromorfološko tipizacijo vodotokov, ki bo osnovana na hidromorfoloških značilnostih pomembnih za vodotoke v Sloveniji.  Najprej bomo pripravili prostorske enote za izdelavo hidromorfološke tipizacije, ki upošteva hierarhično organiziranost vodotokov. Rečno mrežo na območju države Slovenije bomo razmejili na prostorske enote po konceptu hierarhično strukturiranega sistema kot je predvideno v standardu SIST EN 14614:2020. Prostorske ravni od regij do rečnih odsekov bodo primarno definirane na podlagi naravnih razmer, pri določitvi pododsekov pa bodo upoštevani tudi antropogeni vplivi oziroma hidromorfološke obremenitve. Cilj razmejitve bo pridobiti prostorske enote z relativno homogenimi okoljskimi značilnostmi  - vrednostmi parametrov (npr. sinusoidnost, stopnjo razvejanosti in prepletenosti struge ter prevladujoči tip substrata). Za prostorske enote, katerih razmejitev bo zasnovana na hkratnem upoštevanju več parametrov (npr. pokrajinske enote, odseki in pododseki), bomo končno razmejitev določili na podlagi kombinacije več slojev na način, da bo v posamezni prostorski enoti v splošnem dosežena čim večja interna skladnost upoštevanih parametrov. Pri določitvi vrednosti nekaterih parametrov (npr. prevladujoči substrat struge, prevladujoči tip toka), si bomo pomagali z obstoječimi podatki pridobljenimi pri popisu hidromorfoloških značilnosti vodotokov pri razvoju metod vrednotenja ekološkega stanja. Prostorske in okoljske podatke bomo kombinirali in analizirali v okviru geografskega informacijskega sistema z uporabo programske opreme ArcGIS (Esri, 2014) in nekaterih ekstenzij (npr. Spatial Analyst, ArcHydro, VCA). Za prostorske enote z manjkajočimi podatki o izbranih značilnostih bomo izvedli popise hidromorfoloških značilnosti na terenu. Za izbrane parametre bomo izvedli analizo sopojavljanja in pripravili opis in sloj hidromorfoloških tipov vodotokov s prispevno površino >10 km2. Na koncu bomo razvit sloj hidromorfoloških tipov primerjali s slojema ekoloških tipov in ribjih tipov ter podali oceno ujemanja.  

Sestava projektne skupine 

• Gorazd Urbanič
• Igor Zelnik
• Mateja Germ
• Aleksandra Golob
• Nik Ojdanič
• Miha Knehtl
• Luka Javornik
• Barbara Debeljak
• Maja Pavlin Urbanič
• David Bogataj
• David Haložan

Faze projekta in njihova realizacija