Akronim:

V4-2407

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

ARIS MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Trajanje:

01.09.2024 - 30.08.2026

Vrednost sofinancerja:

75.000,00 €

Vrednost projekta skupaj:

150.000,00 €

Vodja projekta na BF:

Glavan Matjaž

Sodelujoče ROSodelujoče RO 

  • Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Geološki zavod Slovenije
  • KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

 

Vsebinski opis projekta 

Slovenija je podpisnica Barcelonske konvencije (v nadaljevanju Konvencija), sprejete v okviru Organizacije združenih narodov. Vsebina konvencije opredeljuje tudi vpliv kmetijstva na vode, ki se iztekajo v Sredozemsko morje. Konvencija kot enega izmed največjih onesnaževalcev vodnih virov prepoznava kmetijstvo. Pri tem je v Sloveniji kot problematična reka izpostavljena Soča s pritoki, ki se izliva v Jadransko morje, vmes pa se voda iz reke rabi za različne namene, med drugim tudi za namakanje kmetijskih zemljišč.

Razlogi za ostanke neporabljenih hranil in FFS v tleh, ki so ob močnejšem deževju izpostavljena izpiranju so: (1) nestrokovno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči (raba organskih in mineralnih gnojil brez analize tal in priprave gnojilnega načrta, brez rastlinskih in talnih nitratnih testov), (2) gnojenje v obdobju padavin, (3) preveliki obroki namakanja, (4) daljša sušna obdobja brez namakanja oz. brez možnosti namakanja, kar poslabša črpanje hranil, (5) neizvajanje trajnostne rabe FFS brez upoštevanja načel dobre kmetijske prakse.

Z raziskovalnim projektom bomo opredelili vpliv namakanja na stanje vodnih teles v Sloveniji, saj je namen opredeliti problematiko na ravni celotne države in ne le na ravni posameznega vodnega telesa ali povodja. V Sloveniji so se površine zemljišč, pripravljene za namakanje, v obdobju 2000–2021 povečale od 4.554 ha na 6.576 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Dejanska uporaba namakalnih sistemov se spreminja po posameznih letih odvisno od padavin, kolobarja, gojene kulture in podobno. Kar 72% vse vode za namakanje je porabljene v povodju Jadranskega morja in ostalo na območju Povodja Donave. Osnovni cilj namakanja je zagotoviti ustrezne pogoje za rast rastlin.

 

Cilji projekta so:

(1) analizirati dejanski obseg namakalnih površin v okviru namakalnih sistemov v Sloveniji;

(2) zbrati podatke in analizirati rabe zemljišč ter pridelavo kultur;

(3) analizirati vodo, ki vstopa v posamezne (izbrane) namakalne sisteme s pomočjo meritev in javno dostopnih podatkov;

(4) evidentirati tehnologije in uporabo FFS ter gnojil na območjih posameznih (izbranih) namakalnih sistemov s opazovanj in javno dostopnih podatkov;

(5) analizirati vodo, ki odteka z območja posameznih (izbranih) namakalnih sistemov s pomočjo meritev in javno dostopnih podatkov;

(6) na podlagi podatkov ovrednotiti stopnjo onesnaženosti vode in vpliva namakalnih sistemov na posamezno (izbrano) vodno telo;

(7) pripraviti računalniški model vpliva namakalnih sistemov na vodna telesa z uporabo različnih scenarijev kmetijskih tehnologij pridelave;

(8) opredeliti vpliv namakanja na stanje voda v Sloveniji;

(9) prenos znanja o strokovno pravilnem in natančnem namakanju, uporabi FFS in gnojenja v prakso.

 

Vsebina projekta tako obsega več delovnih svežnjev, ki vodijo h glavnemu cilju to je opredelitvi vpliva namakanja na kakovostno stanje voda v Slovenji. Glavno raziskovalno delo bo razdeljeno na 5 korakov:

(1) Analiza dejanskega obseg namakanih površin v okviru namakalnih sistemov (NS) v Sloveniji s zbiranjem podatkov in analizo rabe zemljišč ter kultur,

(2) Evidentirane tehnologije namakanja in uporabo FFS ter gnojil na območjih izbranih namakalnih sistemov,

(3) Opredelitev glavnih indikatorjev onesnaževanja vode s področja kmetijstva in analiza vode, ki vstopa in izstopa iz namakanih kmetijskih zemljišč,

(4) Opredelitev vpliva namakanja na stanje voda v Sloveniji, in

(5) Prenos znanja o strokovno pravilni rabi vode, uporabi FFS in gnojil na namakanih kmetijskih zemljiščih v prakso.

 

Sestava projektne skupine

Biotehniška fakulteta UL - Vodilna RO

 

Geološki zavod Slovenije – sodelujoča RO

 

KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica – sodelujoča RO

​ 

Faze projekta in njihova realizacija 

Načrt izvedbe projekta po delovnih svežnjih:

DS 1 PROSTORSKA ANALIZA NAMAKANIH KMETIJSKIH POVRŠIN (1-12 mesec) (vodi BF-UL)

1.1 Analiza dejanskega obsega namakanih površin v okviru NS v SLO (1-12 mesec) (BF-UL)

1.2 Analiza rabe in kmetijskih kultur na območju NS (1-12 mesec) (BF-UL)

 

DS2 EVIDENTIRANJE TEHNOLOGIJE PRIDELAVE V NAMAKALNIH SISTEMOV NA IZBRANEM OBMOČJU (1-17 mesec) (vodi KGZS KGZ GO, sodelujoča BF UL, GeoZS)

2.1 Določitev raziskovalnega območja (1-4 mesec) (KGZS KGZ GO)

2.2 Spremljanje in analiza tehnologije pridelave, namakanja, rabe gnojil in FFS v NS (1-17 mesec) (KGZS KGZ GO)

 

DS3 ANALIZA KAKOVOSTI VODE NA IZBRANEM OBMOČJU (1-17 mesec) (Vodi GeoZS, sodelujoče BF-UL, KGZS KGZ GO)

3.1 Določitev indikatorjev onesnaženosti vode s področja kmetijstva (1-4 mesec) (GeoZS)

3.2 Analiza kakovosti vodnih virov v NS (5-17 mesec) (GeoZS)

3.3 Analiza kakovosti vode v odtoku (površinski/pronicanje) (5-17 mesec) (GeoZS)

 

DS4 OPREDELITEV VPLIVA NAMAKALNIH SISTEMOV NA VODNA TELESA V SLOVENIJI (17-24 mesec) (Vodi BF UL, sodelujoče GeoZS, KGZS KGZ GO)

4.1 Ovrednotenje stopnje onesnaženosti vode vodnih teles zaradi vpliva namakalnih sistemov v Sloveniji (17-21 mesec) (GeoZS)

4.2 Modeliranje vpliva NS na vodna telesa z uporabo različnih scenarijev (12-21 mesec) (BF UL)

4.3 Opredelitev vpliva namakanja kmetijskih zemljišč na stanje vodnih teles in priporočila (21-24 mesec) (BF-UL)

 

DS5 Vodenje projekta, prenos znanja in diseminacija rezultatov (1-24 mesec) (Vodi BF UL, sodelujoče GeoZS, KGZS KGZ GO)

5.1 Prenos znanja (19-24 mesec) (BF UL, GeoZS, KGZS KGZ GO)

  • Predstavitev projekta, individualne delavnice s kmeti na območju namakalnih sistemov z zbiranjem informacij o pridelovalnih tehnologijah namakanih kmetijskih zemljišč (1-6 mesec);
  • Delavnica oz. spletni tečaj s kmeti o učinkovitem strokovno pravilnem namakanju in natančni uporabi gnojil in FFS na območju namakalnih sistemov (18-24 mesec);
  • Izobraževalni spletni tečaj kmetijskih svetovalcev specialistov odgovornih za promocijo namakanja, vodne vire, okolje, zelenjadarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo ter tudi terenskih svetovalcev z namenom prenosa znanja na osebe, ki imajo največ stika in najvišjo stopnjo zaupanja pri končnih uporabnikih (18-24 mesecev);
  • Zaključna predstavitev projekta in strokovno srečanje s predstavitvami končnega poročila projekta (MOPE, MNVRP, MKGP, ARSO, KGZS, SKZGS, namakalne skupnosti, kmetje) (24 mesec).

5.2 Diseminacija (13-24 mesec) (BF UL, GeoZS, KGZS KGZ GO)

5.3 Koordinacija projekta (1-24 mesec) (BF UL)