Raziskovalni projekti

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja, izvaja se v okviru 6. JR za podukrep 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

Datum trajanja projekta:              14.12.2023 – 14.12.2024

Vrednost sofinanciranja:              74.998,88 €

Namen projekta:

Ozaveščanje članov partnerstva ter ožje in/ali širše javnosti o pomembnosti ohranjanja biotske pestrosti vrstno pestrih (ekstenzivnih) travnikov. Pridobivanje ključnega znanja in izkušenj na tematiko ekstenzivnih travnikov in načinov njihovega ohranjanja ter vpogled v izboljšano prakso pridobivanja semenskega materiala – vzpostavitev t.i. naravnih semenskih bank na mestu kmetijskega gospodarstva – kot tudi v same procese vzpostavitve ekstenzivnih trajnih travnikov, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih vrst in revitalizacijo vrstno osiromašenih travniških ekosistemov.

Cilj projekta:

• Ohranjanje in povečanje biotske pestrosti
• Oblikovanje ukrepov za spodbujanje obnove ekstenzivnih travišč
• Ohranjanje travniških rastlinskih vrst, vključno z redkimi in ogroženimi
• Vzpostavitev »naravne semenske banke« za ohranjanje genskega materiala travniških, rastlinskih vrst – izboljšana praksa za pridobivanje semenskega materiala
• Razširjanje pridobljenega znanja in praks na izbrane ciljne skupine
• Ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja vrstne pestrosti rastlinskih vrst na travniških, površinah na kmetijskih gospodarstvih

.

Partnerstvo:

Vodilni partner: UNIVERZA V LJUBLJANI, Biotehniška fakulteta

Partnerji projekta:          

• Ekosistemske rešitve, Tadej Udovč s.p.,
• Inkluzivni park 1890, so.p.,
• Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p.,
• Replika, napredne rešitve, d.o.o.,
• KG 2DOM d.o.o., so.p.,
• KG Notranjski regijski park,
• KG Jožef Leskovec,
• KG Slavko Žagar

Doseženi rezultati projekta:

• Izveden praktični preizkus projekta: na dveh kmetijskih gospodarstvih (KG), ki se nahajata v različnih regijah, smo izvajali različne aktivnosti za obnovo ekstenzivnih travišč in s tem njihove vrstne pestrosti. Na KG Notranjskega regijskega parka smo izbrali in popisali travnik, bogat z naravovarstveno vrednimi in značilnimi vrstami (t.i. donorska površina), ter s pomočjo krtačnega stroja zbrali semena. Ustrezno posušen semenski material smo nato vnesli na izbrano površino na KG 2DOM na Zaplani 1890, ki smo jo predhodno ustrezno pripravili (odstranjevanje invazivne enoletne suholetnice, košnja, odstranjevanje odkosa, odpiranje travne ruše) ter s tem povečali uspešnost kalitve in začetne rasti vnesenih rastlinskih vrst. Ta vrstno pestra travniška površina bo v prihodnje služila kot vir semenskega materiala (t.i. in situ semenska banka) za obnovo travnikov na drugih kmetijah v regiji in kot izobraževalni prostor za različne deležnike, ki si prizadevajo za ohranjanje okolja v najširšem smislu. Drugi dve partnerski kmetiji sta pri tem pridobivali novo znanje in izkušnje, ki jih bosta lahko uporabili pri izvedbi teh ukrepov na svojih travniških površinah.
• Pridobljeno projektno znanje smo s prenosi znanja v prakso razširili med različne deležnike: za druga kmetijska gospodarstva smo organizirali demonstracije pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa (metode pridobivanja semenskega materiala ekstenzivnih travnikov; vzpostavitev in ohranjanje ekstenzivnih travnikov; ukrepi za vzdrževanje vrstne pestrosti na travniških površinah) ter delavnico o pomenu ekstenzivnih travnikov za KG; za študente agronomije BF strokovno ekskurzijo na KG 2DOM in NRP, kjer smo jim predstavili izvedbo praktičnega preizkusa ter pomen ekstenzivnih travnikov za trajnostno kmetijstvo in varstvo biodiverzitete; strokovnjaki s področja kmetijstva so spoznali učinkovite pristope k reintrodukciji rastlinskih vrst; splošna in strokovna javnost pa sta v okviru strokovnega predavanja spoznali načine vzpostavljanja naravnih »in situ« bank ter ostale rešitve za ohranjanje ekstenzivnih travnikov na kmetijskih gospodarstvih.
• Rezultate projekta smo uspešno razširili preko različnih komunikacijskih sredstev in na javnih dogodkih, namenjenih kmetijskim gospodarstvom, splošni in strokovni javnosti. S tem smo zagotovili uporabnost in trajnost pridobljenega projektnega znanja in doseženih rezultatov.
• Z izvedeno analizo izvedljivosti prenosa izboljšane prakse v prakso na ravni KG pa bodo ti deležniki pridobili potrebne informacije in znanja za vpeljavo oz. izvedbo ukrepov za obnovo ali ohranjanje ekstenzivnih travnikov in varstvo biodiverzitete v okviru svojih kmetijskih površin.   

Dolgoročni učinki projekta:

V okviru enoletnega pilotnega projekta smo preizkušali, kako ohraniti ali celo obnoviti ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti eden izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov. Ker pa je to dolgotrajen proces, smo v sodelovanju med kmeti, svetovalci, raziskovalci in izobraževalnimi institucijami razvili praktične in prilagojene smernice za upravljanje teh polnaravnih ekosistemov tudi po zaključku projekta, z možnostjo prenosa teh praks tudi na druga zainteresirana kmetijska gospodarstva.     

Ekstenzivni travniki nastajajo s tradicionalno in okolju prijazno kmetijsko rabo – kosijo se le enkrat ali dvakrat letno oz. se izvaja mozaična košnja, vzdržujejo pa se brez uporabe mineralnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij, kar pomeni manjše stroške pridelave za kmetijo. Pomemben ukrep je tudi redno odstranjevanje tujerodnih oz. invazivnih vrst, spremljanje stanja teh travnikov po izvedeni reintrodukciji in renaturaciji ter po potrebi dodaten vnos setvenega materiala.

S temi ukrepi dolgoročno prispevamo k izboljšanju ekosistemskih funkcij ekstenzivnih travnikov za kmetijstvo in širšo skupnost:

• zagotavljanje boljših pogojev za opraševalce - pozitiven vpliv na biološko kontrolo škodljivcev in s tem na kmetijsko proizvodnjo;
• ohranjanje rodovitnosti tal - raznolika rastlinska odeja izboljšuje strukturo tal in preprečuje erozijo, zdrava tla pa so ključna za dolgoročno produktivnost kmetijskih zemljišč;
• varovanje vodnih virov – travna ruša z gostim koreninskim sistemom preprečuje izpiranje hranil, pesticidov in drugih kemikalij v podtalnico;
• zagotavljanje krme za živali;
• ohranjanje tradicionalne kulture krajine in razvoj trajnostnega turizma;
• diverzifikacija kmetijskih dejavnosti - uporabna vrednosti travniških rastlin v zeliščarstvu, zdravilstvu in kulinariki;
• zaviranje podnebnih sprememb - velika vsebnost organske snovi v tleh in rastlinska masa imata pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Vse to prispeva k bolj trajnostnemu kmetovanju, varovanju okolja in večji odpornosti kmetij na podnebne spremembe, kot so suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ter k hitrejšemu prilagajanju na spreminjajoče se ekonomske in socialne razmere v svetu.

Povezave

• Evropska komisija (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) 
• Skupna kmetijska politika  (Program razvoja podeželja)