Akronim:
V4-2204
Oddelek:
Oddelek za agronomijo
Tip projekta:
ARIS
Vrsta projekta:
CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«
Vloga na projektu:
Vodilni
Financiranje:
Trajanje:
01.10.2022 - 30.09.2025
Vrednost projekta skupaj:
179.999,64 €
Vodja projekta na BF:
Rusjan DenisVSEBINSKI OPIS PROJEKTA
Vinogradništvo oziroma pridelava grozdja je v zadnjih desetletjih deležna vse večjih biotskih pritiskov, ki jih povzročajo trsne rumenice, bolezni lesa, bakterijske bolezni in nenazadnje tudi virusi in viroidi, ki posamično ali skupno povzročajo resno gospodarsko škodo predvsem (i) zmanjšujejo količino pridelka, (ii) spreminjajo kemično in senzorično kakovost grozdja in vina, (iii) povzročajo razvojne in morfološke deformacije organov vinske trte in še več. Prav v zadnjih letih smo priča množičnemu, alarmantnemu pojavu zlate trsne rumenice v severovzhodni Sloveniji in bolezni lesa (ESCA) v vseh vinorodnih deželah Slovenije in nenazadnje s strani znanstvenih inštitucij (ULBF, KIS) potrjevanju novih virusov in viroidov) v RS. S fitofarmacevtskimi (FFS) ukrepi vseh naštetih bolezni oziroma povzročiteljev ni mogoče zaustaviti oziroma obvladovati, zato je preventiva (profilaksa, preprečevanje) in sajenje neokuženega vegetativnega razmnoževalnega in sadilnega materiala ključnega in edinstvenega pomena za trajnostno pridelavo vinske trte. Na nivoju trsničarske pridelave je potrebno vpeljati v prakso nove ukrepe in tehnike, ki bi zmanjšale pojavnost ter širjenje bolezni (patogenov), in obenem je potrebno preveriti njihovo parcialno in kompleksno učinkovitost zoper bolezni ter vpliv na viabilnost razmnoževalnega materiala trte in možnosti ohranjanja ter sprejemljivost tovrstnega ukrepanja v okviru trsničarske pridelave. Trenutno smo v Sloveniji s trtnimi cepljenkami samooskrbni, vendar bolezni, kot so zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma GFD, lahko stanje kar hitro spremenijo, predvsem s prepovedjo premika trtnih sadik, cepičev ali podlag zaradi neizpolnjevanja posebnih zahtev za premike, ki so v Izvedbeni uredbi Komisije 2019/2072 določene na ravni EU. Opomniti velja, da je termoterapija (TT) oziroma tretiranje z vročo vodo v skladu z EPPO standardom PM 10/16 pogosto izpostavljen in že kar dodobra raziskan trsničarski ukrep zoper nekatere patogene, kot je npr. fitoplazma GFD in bakterija X. f., vendar je njegova učinkovitost odvisna od številnih dejavnikov, kot so »koncentracija« patogena, sorta in rastlinski del (rozga, mladika, oko itd.), starost in izvor vegetativnega materiala, predvsem vezano na rastne razmere matičnih trt in še več. Poleg tega nepravilna izvedba tretiranja lahko vpliva na viabilnost materiala trte. Dokazano je, da trajanje in temperatura TT mora biti prilagojena patogenu in nenazadnje sorti ter rastnim razmeram matičnih trt, saj se naj bi trte v bolj vročih rastnih razmerah tretiralo z višjo temperaturo TT in za dalj časa kot vegetativni material iz hladnejših območij. V Selekcijsko trsničarskih središčih Ivanjkovci in Vrhpolje že imajo primerno opremo za izvajanje TT, vendar le za manjše, poskusne količine razmnoževalnega materiala. Za predlagani projekt bi vpeljali in predvsem prilagodili modernejše tehnologije zdravljenja in preventive vegetativnega razmnoževalnega materiala sort vinske trte gojenih v RS. Raziskava bi se najprej osredotočila na uvajanje in prilagajanje termoterapije cepičev in ključev podlag in preverjanju učinkovitosti TT glede na sorto in patogene (prilagoditev trajanja in temperature), tudi v skladu z mednarodnimi standardi, kot je EPPO standardom PM 10/16, obenem bi se preverjalo zdravstveno stanje vegetativnega materiala pred in po TT z uradnimi diagnostičnimi metodami (fitoplazem, gliv, virusov in viroidov) vinske trte. V RS še danes nimamo zadostnih izkušenj z izvajanjem TT zoper različne patogene, med katerimi so tudi nekateri nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi (rumenice, glive, virusi, trtna uš) pri različnih sortah ter mešanih okužbah, kot tudi ne glede metodike zdravljenja trt (mikrografting in krioterapij), v primeru slabše učinkovitosti TT. Prav tako bi se preverilo možnosti nakupa oz. možnosti domače izdelave primerne opreme – tankov, mešal itd. primernih za tretiranje večjih količin razmnoževalnega materiala v trsničarskih obratih.
FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA
Terminski načrt:
I. meseci do konca leta 2022 in začetek leta 2023 - zbiranje podatkov preteklih analiz, odbira trt za poskus ter natančna analiza s PCR-RT na patogene (4 mesece),
II. februar-marec 2023: vzorčenje, rez in priprava razmnoževalnega materiala (cepiči, ključi) (2 meseca)
III. april 2023: priprava in izvedba termoterapije in cepljenje (1 mesec)
IV. maj-oktober 2023: pridelava trsnih cepljenk v trsnici in potaknjencev v rastlinjaku (kalilniku)(6 mesecev)
V. november 2023: izkop in klasiranje cepljenk (1 mesec)
VI. december 2023 - februar 2024: PCR-RT analize vseh pridobljenih sadik trte (3 meseci)
VII. marec 2024 - december 2024: eliminacija virusov (zračna termoterapija, tkivne kulture, mikrografting, vzgoja trt v kartonaži) ter vzdrževanje preostalih potaknjencev (10 mesecev)
VIII. december 2024 - avgust 2025: pridobitev zdravih rastlin, vzdrževanje potaknjencev in pridobitev dovolj močnih rastlin ter materiala za nadaljnje razmnoževanje - pridobitev zdravih, patogenov prostih sadik za uporabnike (9 mesecev)
SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE
- Denis Rusjan
- Mariana Cecilia Grohar
- Maja Mikulič Petkovšek
- Nataša Štajner
- Tanja Vaupotič
- Saša Gačnik
- Vršič Stanislav
- Andreja Škvarc
- Jernej Jakše
- Urban Kunej
- Vanja Miljanić
- Ivan Žežlina
- Marko Devetak
- Mojca Mavrič Štrukelj
- Simona Hauptman
- Marko Breznik
Partnerji v projektu
- KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
- KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
- UM FKBV, UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede