Raziskovalni projekti

Sodelujoče RO

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 

• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

• Emona, Razvojni center za prehrano
   

Vsebinski opis projekta

Skupna količina nastale odpadne hrane in odpadne hrane, nastale v distribuciji in trgovini z živili, se v Republiki Sloveniji iz leta v leto povečuje. Zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane je cilj evropskega zelenega dogovora, akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, še posebej strategije "od vil do vilic", in pomembna prioriteta RS, ki je leta 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: "Spoštujmo hrano, spoštujmo planet". Ta med strateške cilje uvršča tudi preusmerjanje v krmo za živali, preden jo iz prehranske verige odstranimo (pretvorba v energijo v bioplinarnah, kompostiranje, odlaganje na odpad). Uporaba živil, ki niso več namenjena za prehrano ljudi, kot alternativnih krmil za prehrano rejnih in družnih živali, pomaga uresničevati pomembne cilje na poti k trajnostnem krožnem biogospodarstvu Republike Slovenije: zagotavljanje prehranske varnosti, zmanjšanje odvisnosti slovenske živinoreje od uvoženih surovin in njenega pritiska na prehranske vire za ljudi ter zmanjšanje vpliva agroživilske verige na okolje.

Za vzpostavitev sistema uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za uporabo v krmi za živali, potrebujemo nacionalni okvir, ki bo primeren za specifične tokove teh živil v Republiki Sloveniji, optimalen za ohranjanje njihove hranilne vrednosti, pri čemer moramo nujno ohraniti najvišje standarde varnosti krme, da ne bomo ogrozili zdravja in dobrobiti živali, kakovosti njihovih proizvodov ter zdravja ljudi.

Osnova za načrtovanje strategije so natančni in kakovostni podatki o snovnih tokovih (vrsti in količini) presežne hrane, ki bi jo potencialno lahko uporabili kot krmo za živali. Da bi živali lahko krmili z živili, ki niso več namenjena prehrani ljudi, je treba poznati mnoge omejitve in posebnosti. Najprej so to evropski in nacionalni zakonski predpisi, ki urejajo možnosti njihove uporabe. Pri uporabi se pojavlja kopica nerešenih tehnoloških vprašanj, ki zahtevajo prilagoditve tehnologij v celotni verigi od mesta nastanka do zbiranja, skladiščenja, obdelave za nadaljnjo uporabo, distribucije, priprave krme, pri tehnologiji krmljenja, vse do porabnika. Ker gre za neobičajna oziroma "nova" krmila, je z vidika precizne, okoljsko naravnane prehrane živali, potrebno šele spoznati njihovo prehransko vrednost, učinke na proizvodnost, na zdravje in počutje živali, vpliv na tehnološko kakovost in prehransko vrednost živalskih proizvodov. Potrebno je poznati omejitve pri krmljenju posameznih vrst in kategorij živali, primernost in načine rabe v različnih proizvodnih sistemih. Poleg proizvodov iz živilske verige predstavljajo posebno kategorijo lahko tudi žuželke, ki so kot vir beljakovin zanimive predvsem v primeru, če bi jih gojili na proizvodih iz lastne živilske verige. Neselektivna uporaba živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v krmi za živali, potencialno močno poveča tveganja za vnos kontaminantov v krmno verigo, zato je potrebno poznati varnostna in tehnološka tveganja.

Cilj predlaganega projekta je z vidika krožnega biogospodarstva celostno pregledati in popisati obsege nastajanja tokov živil, ki niso več namenjena za prehrano ljudi, pregledati in analizirati vrzeli v zakonodaji s področja živilske industrije in krme za ugotavljanje možnosti sklapljanja prehranskih in krmnih verig, oceniti možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za prehrano rejnih in družnih živali, identificirati možne zdravstvene in tehnološke probleme, pregledati in podati primere dobrih praks doma in v tujini ter celovito oceniti potencial, potrebe in učinke z vidika krožnega gospodarstva in trajnostnosti ter podati predloge za zapiranje zakonodajnih in tehnoloških vrzeli pri sklapljanju prehranskih in krmnih verig, pripraviti priporočila in ukrepe, ki bodo omogočili uporabo teh alternativnih krmil za rejne in hišne živali ter pripraviti podlage za nacionalne smernice uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, kot krme za živali. 

Sestava projektne skupine

Faze projekta in njihova realizacija
 

Projektno delo je razdeljeno v 7 delovnih sklopov:

DS0     Koordinacija in vodenje projekta

DS1     Pregled in ocena potenciala živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi

DS2     Pregled zakonodaje za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v prehrani živali v EU in RS

DS3: Ocena možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za prehrano različnih vrst in kategorij rejnih in družnih živali

DS4: Identifikacija možnih zdravstvenih in tehnoloških problemov uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v prehrani rejnih in družnih živali v celotni prehranski verigi proizvajalec – predelovalec (industrija, trgovina, obrati za pripravo hrane) – potrošnik

DS5: Pregled dobrih praks ravnanja uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v RS, EU, svetu ter sprejemljivosti pri uporabnikih

DS6: Ocena potenciala, potreb z vidika krožnega gospodarstva in trajnosti

DS7: Sinteza zakonodajnih in tehnoloških vrzeli za sklapljanje prehranskih in krmnih verig in priprava podlag za nacionalne smernice za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, kot krme za živali

Projekt je v osnovi zasnovan multidisciplinarno, ciljano namenjen sistematičnemu pregledu, oceni, sintezi in integraciji dostopnih podatkov na področju RS in širše na področju upravljanja s snovnimi tokovi, ki prispevajo k odpadni hrani. V okviru projekta bomo pregledali in popisali (obseg) snovnih tokov živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, pregledali bomo zakonodajne podlage in zahteve, in s primerjalno analizo zakonodaje identificirali vrzeli, ki v praksi omejujejo uporabo teh živil  kot krme. Pripravili bomo popis krmil, pregledali njihovo kemijsko sestavo ter ocenili krmno vrednost za različne vrste in kategorije rejnih in družnih živali, preverili uporabnost v različnih načinih reje. Pregledali bomo tehnologije predelave teh živil in ocenili ekonomičnost njihove predelave in uporabe. Pregledali bomo dobre prakse doma in po svetu in ovrednotili možnosti prenosa teh praks v RS iz vidika varnosti, logističnih in tehnoloških možnosti ter ekonomičnosti. Zbrani podatki bodo predstavljali podstat za izdelavo slovenskih smernic za uporabo živil, ki niso več namenjena prehrani, kot krme.