Raziskovalni projekti

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) “Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kmetijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji” se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje  ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Trajanje projekta: 

18.5.2022 – 17.5.2025

Vodja projekta: 

E-ZAVOD Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev (krajše E-ZAVOD)

Partnerji:

• Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta)
• Nacionalni inštitut za biologijo
• Center za kartografijo favne in flore
• KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
• KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA
• JERUZALEM ORMOŽ, STORITVE, AGRAR, TRGOVINA d.o.o.
• Božidar Beci
• Marta Gregorc
• Jerneja Jančar
• Erik Kapun
• Tanja Cerar
• Matjaž Škof
• U-centrix, svetovanje in razvoj programskih sistemov, d.o.o. 

Vsebina projekta

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2022–2025) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je izboljšanje stanja biotske pestrosti v okviru tipičnih proizvodnih sistemov v slovenskem kmetijstvu ter preizkus skladnosti ciljnih ukrepov za izbrane travniške habitatne tipe in vrste dvoživk, plazilcev, sesalcev in metuljev s tehnologijo pridelave žit, zelenjave, grozdja in jabolk ter prireje mleka in mesa (dojilje in goveji pitanci, ovce in prašiči).V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, sodeluje 14 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Ohranjanje biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike v programskem obdobju 2023–2027. Rezultati monitoringov vrst in habitatnih tipov kažejo na slabo stanje ohranjenosti tako na območjih Natura 2000 kot izven njih. Za izboljšanje stanja so potrebni novi pristopi v načinu kmetovanja, ki jih nameravamo preizkusiti v projektu.

Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov

V projektu bomo pripravili podatkovne podlage in možne različice ukrepov za ohranjanje in obnovo populacij izbranih vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek, zelena rega in rosnica), plazilcev (zelenec, pozidna kuščarica in gož), metuljev (hromi volnoritec in repkarji) in sesalcev (hrček), ki so v svojem življenjskem ciklu pomembno vezani na kmetijske ekosisteme. Vse navedene vrste razen repkarjev so zaščitene po Habitatni direktivi (priloga 2 ali 4) in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju ali pa njihov status zaradi pomanjkanja podatkov ni znan.

Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6510), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013 -2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo morebitno vključitev v instrumente kmetijske politike. Poseben poudarek bo namenjen dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev in zainteresiranih kmetijskih gospodarstev. Vzpostavili bomo spletno stran o naravi prijaznem kmetovanju, ki bo vključevala praktična navodila in primere dobrih praks iz izbranih EIP in drugih projektov ter bo služila kot trajno nacionalno stičišče informacij na področju varstva narave v kmetijstvu.

Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.

Pristop projekta

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala v petih različnih statističnih regijah in bosta vključevala:

·         pripravo ustreznih podatkovnih podlag in zapolnitev podatkovnih vrzeli s ciljnimi popisi stanja,

·         praktični preizkus rešitev in sistema vrednotenja uspešnosti ukrepov na pilotnih območjih,

·         vzpostavitev učinkovite komunikacije med raziskovalci, svetovalci in kmeti pri izvajanju ukrepov na terenu,

·         analizo izvedljivosti s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami, v katero je vključeno večje število uporabnikov, ob upoštevanju naravnih in družbenih razlik med posameznimi območji. 

Z namenom preizkusa ukrepov v različnih pogojih, smo v projekt povabili kmetijska gospodarstva iz petih statističnih regij: pomurska regija, podravska regija, posavska regija, osrednjeslovenska regija in jugovzhodna Slovenija. V vseh regijah so določena območja vključena v omrežje Natura 2000 oz. so uvrščena v različne vrste zavarovanih območij. Konkretno so površine kmetijskih gospodarstev, članov partnerstva, vključene v Krajinski park Goričko in Krajinski park Središče ob Dravi.

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bomo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva ter strokovnjake, pripravili ciklus 6 spletnih strokovnih dogodkov, videoposnetek s predstavitvijo pridobljenih projektnih znanj ter pripravili priročnik. Poleg tega bomo v projektu vzpostavili tudi spletno stran o naravi prijaznemu kmetovanju, ki bo omogočala trajnostno razširjanje rezultatov projekta. Rezultate projekta bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.

Povezave

• spletna stran Evropske komisije, namenjena Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja,  https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development_sl
• spletna stran PRP 2014–2020, www.program-podezelja.si/