Raziskovalni projekti

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

Modeli se v gozdarstvu uporabljajo že od samega začetka načrtnega gospodarjenja. Z njimi napovedujemo razvoj dreves oziroma gozdnih sestojev glede na drevesne, sestojne, rastiščne in gozdnogospodarske dejavnike. Osnovni procesi, ki povzročajo spremembe v zgradbi, sestavi in dinamiki sestojev, so rast, pomlajevanje vraščanje in mortaliteta drevja. V Sloveniji na področju razvoja modelov za gospodarjenje z gozdovi v zaostajamo za gozdarsko razvitimi deželami. Vzroke je deloma mogoče iskati v veliki raznomernosti in mešanosti sestojev, ki sta posledici velike rastiščne pestrosti in malopovršinskega gospodarjenja, kar otežuje izdelavo simulatorjev, deloma pa v popolni zapostavljenosti tega raziskovalnega področja. V katedri za urejanje gozdov in ekosistemske analize bomo izdelali

• koncept modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji, ki bo podlaga za izdelavo samostojne računalniške aplikacije za podporo odločanju,
• protokole priprave in dopolnitve podatkov Zavoda za gozdove Slovenije za modeliranje razvoja gozdnih sestojev,
• empirične modele za opisovanje debelinske rasti, vrasti in mortalitete drevja ter razvili porazdelitvene funkcije za opisovanje debelinske strukture sestojev in ukrepov,
• prototip simulatorja za simulacijo razvoja gozdov z vključevanjem upravljavskih strategij, in sicer tako, da ga bo mogoče v prihodnosti nadgrajevati v sodoben sistem za podporo odločanju pri gozdnogospodarskem načrtovanju, ter
• testirali simulator na izbranih rastiščnih tipih. Partner v projektu, Gozdarski inštitut Slovenije, bo na nacionalni ravni preveril delovanje dveh obstoječih modelov v Evropi in na podlagi simulacij za več podnebnih scenarijev in režimov gospodarjenja ocenil možnosti uporabe in razvoja takšnih modelov za Slovenijo.

Metode obsegajo regresijske analize s posplošenimi linearnimi in mešanimi modeli ter simulacije spremenljivk z zahtevanimi parametri. Končni rezultat projekta bo prototip simulatorja v »beta« različici, ki je primerna za prvo testiranje med uporabniki. Pri razvoju modela je predvideno sodelovanje z Bernsko univerzo.

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

SICRIS povezava

ZAKLJUČNO POROČILO

Zaključno poročilo s prilogo