Raziskovalni projekti

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohranjenosti narave v kmetijski krajini. Namen projekta je bil izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, izboljšanje pogojev za opraševalce ter izboljšanje ohranitvenega stanja travniških habitatnih tipov preko kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je bil financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 - Okolje in podnebne spremembe, je sodelovalo 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospodarstev.

Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biodiverzitete v kmetijski krajini izkazujejo slabo stanje ohranjenosti, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja.

V okviru projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK) smo razvili in preizkusili nove rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljne ukrepe za tri vrste vrste ptic kmetijske krajine, ki gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju (priba, poljski škrjanec in hribski škrjanec). Preizkusili smo tudi različne rešitve za ohranjanje in obnovo lesnih krajinskih značilnosti (zaplate grmovja, mejice, solitarni grmi in drevesa), ekstenzivnih travnikov, med katere sodita tudi dva ciljna travniška Natura 2000 habitatna tipa (6210 in 6410), kratkotrajne prahe na njivah in robnih habitatov (cvetni in deteljno-travni pasovi). Prisotnost tovrstnih habitatov v kmetijski krajini pozitivno vpliva na biotsko pestrost, poleg tega pa imajo tudi širše pozitivne učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov ter blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti sta potekala na treh projektnih območjih (Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Ljubljansko barje). Praktični preizkus je vključeval pridobivanje potrebnih podatkovnih podlag, preizkus sistema komunikacije med raziskovalci, svetovalno službo in kmeti pri izvajanju ukrepov, pilotno izvedbo na sedmih kmetijskih gospodarstvih (v nadaljevanju KMG) ter preizkus metod za vrednotenje uspešnosti.

Analiza izvedljivosti v projektu razvitih in preizkušenih rešitev je bila sestavljena iz kvalitativne in kvantitativne raziskave. V kvalitativnem delu smo izvedli štiri fokusne skupine s kmetijskimi svetovalci in drugimi strokovnjaki ter intervjuje z 48 kmeti iz vseh treh projektnih območij. V kvantitativnem delu smo s pomočjo anketiranja reprezentativnega vzorca 477 kmetij na Dravsko-Ptujskem polju in Ljubljanskem barju pridobili podatke o obstoječem stanju in pripravljenosti za prihodnje izvajanje prahe, lesnih krajinskih značilnosti in ekstenzivnih travnikov na ravni KMG. V okviru tega dela analize smo razvili tudi predlog nove celovite prostovoljne sheme, ki bi omogočala celovito ohranjanje in obnovo navedenih treh praks. S pomočjo poskusa diskretne izbire smo analizirali preference kmetov do takšne sheme in monetarno ovrednotili njihovo pripravljenost za vpis ob različnih pogojih.

Partnerji

• E-ZAVOD (vodilni partner)
• Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
• Jeruzalem SAT
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• KGZ – Zavod Ljubljana
• KGZ – Zavod Ptuj
• Kmetija Filo
• Kmetija Temlin
• Kmetija Hujs
• Kmetija Metličar
• Kmetija Tancek
• Kmetija Šteblaj
• Občina Ormož

POROČILA

»Analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso«

POVEZAVE

• Povezava na spletno stran PRP
• Povezava na spletno stran Evropske komisije, namenjene EKSRP