Raziskovalni projekti

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5 Podpora za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Namen projekta je izdelati model revitalizacije, ohranjanja in vključevanja novih travniških sadovnjakov, temelječe na ekoloških, prostorskih in socio-ekonomskih vidikih po principu vključevanja vseh zainteresiranih deležnikov. Model bo preizkušan na šestih kmetijah v različnih geografskih regijah in bo poleg prikaza obnove, izgradnje in nege, pokazal na pomen ohranjanja tradicionalnih krajinskih vzorcev v luči vzdržne rabe kmetijskega prostora.

Cilj projekta je povečevanje biotske in krajinske pestrosti z ustvarjanjem habitatov za razvoj številnih organizmov (opraševalci, ptice, zelišča), varovanje tal in podtalnice. Povečala se bo učinkovitost rabe tal na manj rodovitnih zemljiščih. Pomemben cilj je izobraževanje, dvig kompetenc pridelovalcev na področju vzdržnega kmetovanja in izboljšanje socialnega statusa z uvajanjem novih konkurenčnih produktov.

Pomemben pričakovan rezultat projekta je izveden prenos znanja v prakso, pridobljenega v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa (predavanja, delavnice, ekskurzije, idr. za strokovno in laično javnost). Rezultati projekta bodo predstavljeni prek različnih komunikacijskih sredstev (splet, družbena omrežja, elektronska in navadna pošta, tiskani mediji, dogodki, idr.).

Projektni partnerji

• Kmetijski inštitut Slovenije,
• Zavod Jabolko,
• 2Dom d.o.o, so.p.
• Rteh d.o.o., so.p.
• Kmetija na Zaplani,
• Turistična kmetija pri Andrejevih
• Turistična kmetija Široko,
• Kmetija MakroBios Panonija,
• Kmetija Strgulec,
• Kmetija Zakotnik.

Povezave:

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Program razvoja podeželja

Doseženi rezultati projekta:

•    V začetni fazi projekta so bili pridobljeni prostorski podatki in posnetki (kartografsko gradivo, raba in kategorizacija kmetijskih zemljišč, aerofotoposnetki, katastrske mape, načrti infrastrukture, kataster stavb, hidrografija in relief), na osnovi katerih smo analizirali prostorske značilnosti izbranih lokacij kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: KG), članov partnerstva.
•    Na podlagi prostorskih podatkov ter želja in razvojnih potreb posameznega kmetijskega gospodarstva so bile izbrane lokacije za izvedbo praktičnega preizkusa.
•    Z analizami tal na izbranih lokacijah je bila ugotovljena rodovitnost tal, pripravljen izbor sadnih vrst in sort, izdelani zasaditveni načrti (glede na ekološke in krajinske značilnosti izbrane lokacije) in načrt gnojena (glede na ugotovljeno pomanjkanje/presežek hranil na izbrani lokaciji za doseganje ciljne rodovitnosti tal).
•    Ovrednotili smo obstoječe nasade travniških sadovnjakov (prostorsko, ekološko, sociološko) in izvedli ustrezne sanacijske ukrepe (odstranitev starih in bolnih dreves, obrezovanje, dognojevanje idr.). V okviru projekta je bilo oživljenih okrog 100 starih visokodebelnih sadnih dreves (jablane, slive, hruške) kot pomembnih nosilcev biotske pestrosti, saj so zatočišča za ptice, žuželke in druge koristne organizme, ki nudijo podporo vzdržnemu kmetovanju.
•    V okviru razvitega modela smo travniške sadovnjake vključili v prostor kot element za trajnostno gospodarjenje, ohranjanje biodiverzite in identitete podeželske krajine s strani uporabnikov. Model se je nato apliciral na konkretnih primerih krajina – vas – kmetija (KG, člani partnerstva) v okviru praktičnega preizkusa rešitev – zasaditev.
Na 5 kmetijah, članih partnerstva (Zaplana 1890, Andrejevi, Široko, Strgulec in Makrobios) smo zasadili 345 sadik visokodebelnih avtohtonih/tradicionalnih in drugih sadnih sort, od tega 114 jablan (bobovec, goriška sevka, gorenjska in dolenjska voščenka, boskopski in damasonski kosmač, carjevič, kanadka, krivopecelj, štajerski mošancelj, baumanova, harbertova in šampanjska reneta idr.), 49 hrušk (tepka, moštnica, viljamovka, konfreance, klapova, boskova steklenka, pastorjevka, junijska lepotica) ter 23 sliv, 13 češenj, 14 kostanjev, 28 orehov, 28 lesk. Nasadom smo povečali njihovo ekosistemsko vrednost s sajenjem medovitih grmovnih vrst (rumeni dren, šmarna hrušica, brek). Habitatno vrednost smo izboljšali z umeščanjem čebelnjakov, gnezdilnic (za ptice, netopirje), vodnih kotanj, drogov za ujede idr.
•    Nabavili smo potreben material za izvedbo praktičnega preizkusa (zemlja, gnojila, koli, zaščitne mreže – divjad, voluhar, sekanci, pasti za voluharja, zaščitna sredstva, material za ureditev zalivanja sadik idr.) in pripravili navodila za sajenje (kdaj, kako, zaščita pred divjadjo in voluharjem idr.). Iz lastnih sredstev kmetij pa se je zagotovilo sadike in drug neupravičen material.
Ustrezno načrtovanje umeščanja novih travniških sadovnjakov, izbor primernih vrst in sort ter načrtovanje oskrbe rastlin (gnojenje, zaščita pred škodljivci) rezultira v zmanjšani uporabi FFS in gnojil ter s tem k manjšemu onesnaževanja okolja in podtalnice, zmanjšani eroziji tal zaradi povečanja sklenjenosti in gostote rastlinskega pokrova idr. Povečala se bo tudi gospodarnost in uporabnost zemljišč ter ustvarili pogoji za razvoj dodatnih dejavnosti na kmetiji (predelava sadja, turizem, rekreacija idr.).
•    Po izvedenem praktičnem preizkusu smo izvajali redne preglede novih nasadov ter po potrebi zaščito sadik pred škodljivci z ekološkimi sredstvi in obrezovanje sadnih dreves (vzgojna, oživitvena in korekcijska rez). Propadle sadike (različni vzroki – slab sadilni material, suša, poškodbe – mehanske, divjad idr.) smo nadomestili z novimi.
•    Uvedena je bila dvonamenska raba zemljišč (pridelava sadja – krme/paša), s pašo po 30.6. in zmanjšanjem števila košenj do 2x na leto oz. najmanj 1 x na dve leti pa prispevamo k višji rodnosti tal in varovanju biodiverzitete.
•    Različne uporabnike (kmetje, strokovna in splošna javnost, študentje, lokalna skupnost) smo ozaveščali o pomenu biodiverzitete za vzdržen razvoj kmetijstva in vlogi travniških sadovnjakov pri tem (življenjsko okolje oz. zatočišča za koristne organizme, koridorji za prehod organizmov iz zaledja na odprt kmetijski prostor idr.).
•    Z izvedbo programa usposabljanja (4 sklopi) smo povečali usposobljenost KG, članov partnerstva in drugih KG na področju: vloge, inventarizacije in umeščanja travniških sadovnjakov v prostor; sadnje (priprava in postopki), zaščite (divjad, voluhar) in nege mladih dreves v različnih obdobjih leta (vzgojna rez po prvem letu sajenja - seznanjanje z vzgojnimi oblikami, čas obrezovanja), pomlajevanja starih dreves in tehnik cepljenja neustreznih sort in divjakov; prepoznavanja škodljivih organizmov, njihovih življenjskih ciklov, občutljivosti posameznih vrst nanje;  obiranja in priprave sadja za trg ter možnosti predelave sadja. Kmetje so tako pridobili dragoceno znanje s področja fitofarmacije, s poudarkom na uporabi okolju prijaznih biotskih sredstev za zatiranje škodljivih organizmov (pripravljena so bila tudi navodila za varstvo rastlin), in gnojenja - dvig ozaveščenosti glede pravilne uporabe teh sredstev in zavedanje pomena podpornih organizmov za trajnostno pridelavo sadja. Posledično to prispeva k: odgovornejšemu odnosu uporabnikov do prostora in ravnanju z naravnimi viri ter pripravljenosti sprejemanja sprememb v smislu uvajanja vzdržnih tehnologij pridelave, ki prispevajo k varstvu okolja, dvigu biotske pestrosti, povečanju opraševalcev, ustvarjanju novih habitatov za ptice, žuželke, plazilce idr.
•    Pomemben del projekta je bil tudi prenos znanja in izkušenj, pridobljenih v okviru praktičnega preizkusa, v prakso (5 različnih načinov) in oblikovanje mreže uporabnikov v neformalno interesno skupino: izvedli smo 4 predavanja/delavnice in 1 demonstracijo pridobljenega znanja za druga KG, 2 predavanji za strokovnjake, 1 strokovni dogodek, 1 ekskurzijo za študente in pripravili video o oskrbi travniških sadovnjakov.
Obravnavane teme: vloga travniških sadovnjakov v kulturni krajini in njihov pomen za dvig biodiverzitete v kmetijstvu, inventarizacija, valorizacija in obnova starih nasadov, umeščanje in naprava novih nasadov, oskrba in zaščita nasadov v različnih letnih časih, izbor avtohtonih in tradicionalnih sadnih vrst in sort, starejše sorte, obiranje, skladiščenje in predelava sadja idr.
•    Študentje krajinske arhitekture Biotehniške fakultete UL so na podlagi ogleda in seznanitve na terenu izrazili svoj pogled na travniške sadovnjake in njihov pomen za trajnostni razvoj podeželja. Razstava njihovih del je potekala na Biotehniški fakulteti in v Upravnem centru Logatec.
•    V okviru projekta smo pripomogli k vzpostavitvi Sadjarskega muzeja Tepka v Gradišču pri Lukovici (ozaveščanje o slovenski sadjarski dediščini), kjer je potekala tudi razstava o mednarodno priznanem sadjarskem strokovnjaku Jožefu Lešniku in bila postavljena tabla o naravni vrednoti - Lukčevi hruški. Pripravili smo tudi publikacijo z Opisi slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk in zgibanko o pomenu travniških sadovnjakov pri spodbujanju biodiverzitete v kmetijstvu.
•    Že tekom izvedbe smo širšo javnost obveščali o načrtovanih in izvedenih projektnih aktivnostih. V zadnjem obdobju projekta pa poteka razširjanje rezultatov projekta preko različnih komunikacijskih sredstev (časopis, navadna in elektronska pošta, splet, družbena omrežja, dogodek za več kot 50 udeležencev idr.).

Objave o projektu:

•    Travniški sadovnjaki kot večplasten potencial revitalizacije slovenskega podeželja (UL, avg. 2021),
•    Tudi travniški sadovnjaki so lahko paradni konji (Delo, apr. 2022),
•    Travniški sadovnjaki – korak k trajnostnemu razvoju podeželja (Logaške novice, sep. 2022)
•    Otvoritev muzeja Tepka (Rokovnjač, okt. 2020) in razstave o Jožefu Lešniku (Rokovnjač, apr. 2022)
•    Predstavitev projekta na EIP dogodku 2020