Študijski program: Ekologija in biodiverziteta

 

Študijski program: Molekulska in funkcionalna biologija

 

Študijski program: Biološko izobraževanje

 

Teme magistrskih nalog

Vpliv suše in tipa tal na dostopnost Si pri navadnem trstu

Mentor: doc. dr. Aleksandra Golob (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 334

Opis teme: Zaradi številnih koristnih učinkov na rast in razvoj rastlin v stresnih razmerah, silicij (Si) postaja vse pomembnejši element v kmetijstvu. Silicij ni pomemben le za gojene vrste, saj so stresnim razmeram zaradi globalnega spreminjanja okolja vse pogosteje izpostavljene tudi številne vrste na naravnih rastiščih, kot so mokrišča. Ena izmed najbolj razširjenih vrst v naravnih kot grajenih mokriščih je navadni trst. Količina rastlinam dostopnega Si je odvisna od lastnosti tal in količine vode v tleh.
Namen: Raziskali bomo, kako značilnosti tal, kot je vsebnost organskih snovi v tleh ter spreminjanje količine vode v tleh, vplivajo na dostopnost Si za rastline in kakšni so učinki na rastline. Hipoteza: Predvidevamo, da se bo količina dostopnega Si in s tem tudi privzem Si v rastline močno razlikovala glede na količino vode v tleh ter da se bo dostopnost Si odraža v vitalnosti rastlin. Material in metode: V naravi bomo nabrali dele korenik navadnega trsta, ki jih bomo posadili v lonce s tlemi z različnim deležem organskih snovi. Rastline bodo izpostavljene različnima vodnima režimoma tal, pri čemer bo polovica rastlin prejemala dovolj vode, druga polovica rastlin pa bo prejemala manj vode in bo tako podvržena bolj sušnim razmeram. Spremljali bomo fiziološko stanje rastlin (prevodnost listnih rež, potencialna in dejanska fotokemična učinkovitost). Po končanem poskusu bomo na svežem rastlinskem materialu analizirali optične lastnosti, na posušenem in zmletem rastlinskem materialu pa bomo določili elementno sestavo listov oziroma vsebnost nekaterih elementov v listih (Si, P, S, Cl, K, Ca). Merili bomo tudi količino dostopnega Si in skupno količino Si v tleh.

Začetek dela: pomlad 2022 ali po dogovoru

 

Vpliv razpoložljivosti vode in mikoriznih gliv na količino dostopnega Si v tleh ter na privzem Si in vitalnost rastlin ječmena

Mentor: doc. dr. Aleksandra Golob; somentorica prof. dr. Mateja Germ (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 334

Opis teme: Pomembno vlogo pri dostopnosti Si v tleh za rastline imajo tudi mikorizne glive, ki tvorijo povezave z večino kopenskih rastlinskih vrst in ob številnih drugih ugodnih učinkih izboljšajo tudi hranilni in vodni status rastlin. Zato vračanje mikoriznih gliv v kmetijsko prakso predstavlja eno izmed najbolj obetavnih možnosti pri razvoju vzdržnih agroekosistemov s strategijo varčevanja z viri. Namen: Zanima nas vpliv suše in prisotnosti mikoriznih gliv na razpoložljivost in privzem Si pri ječmenu ter na njegovo vitalnost. Hipoteza: Predvidevamo, da se količina dostopnega Si za rastline lahko spreminja glede na prisotnost mikoriznih gliv, s tem pa se spreminja tudi privzem Si in vitalnost rastlin. Material in metode: V lonce ki bodo postavljeni na prostem, bomo posejali semena ječmena v homogen substrat. Substrat v polovici loncev bomo inokulirali z mikoriznimi glivami. Ko bodo rastline ječmena iz vegetativne faze prešle v reproduktivno fazo (oziroma s pojavom prvih nastavkov za cvetenje), bomo uvedli različen vodni režim tal za različna obravnavanja, pri čemer bo polovica rastlin prejemala optimalno količino vode, druga polovica rastlin pa bo izpostavljena pomanjkanju vode. V času poskusa bomo spremljali fiziološko stanje rastlin (prevodnost listnih rež, potencialna in dejanska fotokemična učinkovitost). Na svežem rastlinskem materialu bomo analizirali optične lastnosti, na posušenem in zmletem rastlinskem materialu pa bomo določili elementno sestavo listov oziroma vsebnost nekaterih elementov v listih (Si, P, S, Cl, K, Ca). Po končanem poskusu bomo proučili stopnjo kolonizacije korenin z mikoriznimi glivami (frekvenca in intenziteta mikorize ter gostota arbuskulov, veziklov in svitkov).

Začetek dela: marec 2022 ali po dogovoru

 

Vpliv lastnosti tal in vodnega režima na dostopnost Si pri navadnem trstu

Mentor: doc. dr. Aleksandra Golob (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 334

Opis teme: Silicij (Si) je drugi najpogostejši element v tleh, v rastlinah pa je njegov delež od 0,1 do 10 % njihove suhe mase, ali celo več. Je pomemben element za normalno uspevanje rastlin, poleg tega pa ima pozitiven vpliv na rastline v stresnih razmerah. Rastline lahko privzemajo Si v obliki Si kisline. Stopnja njegovega nalaganja v rastlinah je odvisna od vrste rastlin ter razmer v okolju, in sicer v prvi vrsti od razpoložljivosti vode ter količine rastlinam dostopnega Si v tleh. Večji, kot je delež organskih snovi v tleh, boljša je sposobnost tal za zadrževanje vode in večja je razpoložljivost vode za rastline. Prisotna voda omogoča nemoten transpiracijski tok in olajša privzem mineralov v rastline, vključno s Si. Zaradi celovitosti vplivov je dinamika spreminjanja količine rastlinam dostopnega Si v tleh slabo raziskana. Namen: Raziskali bomo, kako značilnosti tal, kot je vsebnost organskih snovi v tleh ter spreminjanje količine vode v tleh, vplivajo na dostopnost Si za rastline in kakšni so učinki različnega privzema Si na rastline. Hipoteza: Predvidevamo, da se bo količina dostopnega Si in s tem tudi privzem Si v rastline spreminjala glede na količino vode v tleh, da so te spremembe odvisne od značilnosti tal ter da se dostopnost Si odraža na določenih fizioloških, biokemijskih in drugih lastnostih rastlin. Material in metode: Poskus bomo izvajali na rastlinah navadnega trsta s treh naravnih rastišč na Cerkniškem jezeru z različno vsebnostjo organskih snovi v tleh in vodnim režimom, in sicer na Dujicah (cca. 45 % organske snovi v tleh; nikoli poplavljeno, a tla pogosto nasičena z vodo), na Gorenjem Jezeru (cca. 23 % organske snovi v tleh; v bližini stalnega vodotoka Stržen, tla pogosto poplavljena, do 0,5 m pod vodo) ter na Zadnjem Kraju (cca. 8 % organske snovi v tleh; ob robu jezera, tla pogosto poplavljena, vodostaj visok tudi več kot 1 m). Tekom poskusa bomo spremljali nekatere vremenske parametre na vremenskih postajah, ki so najbližje izbranim rastiščem, temperaturo tal in vlažnost tal. Večkrat tekom vegetacijske sezone bomo ovrednotili fiziološko stanje in transpiracijo rastlin, ob koncu poskusa pa bomo nabrali liste za analizo njihovih optičnih lastnosti ter za elementno analizo. Analizirali bomo teksturo, fizikalne in kemijske lastnosti tal ter količino dostopnega Si.

Začetek dela: pomlad 2022 ali po dogovoru

 

Vpliv lastnosti tal in vodnega režima na vitalnost in kompeticijsko sposobnost pisane čužke

Mentor: doc. dr. Aleksandra Golob, somentor doc. dr. Igor Zelnik (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 334

Opis teme: Uspevanje pisane čužke je vezano na vlažna rastišča, oz. območja, kjer je talna voda rastlinam stalno dostopna. Na Cerkniškem jezeru se vrsta pojavlja na obrežjih Cerkniščice in Stržena (obrežni tip) ali na območjih kotanj, kjer voda zastaja dlje časa kot v neposredni okolici (litoralni tip).
Namen: Raziskali bomo, kako lastnosti tal in vodni režim na rastiščih, vplivajo na fiziološke in biokemijske lastnosti pisane čužke ter na njeno vitalnost in kompeticijsko sposobnost.
Hipoteza: Predvidevamo, da se bodo rastline pisane čužke obeh tipov razlikovale po fizioloških in biokemijskih lastnostih ter po kompeticijski sposobnosti.
Material in metode: Poskus bomo izvajali na Cerkniškem jezeru, na lokacijah z litoralnim tipom in na lokacijah z obrežnim tipom pisane čužke. V času preučevanja bomo merili tudi temperaturo in vlažnost tal. V določenih časovnih presledkih v vegetacijski sezoni bomo ovrednotili fiziološko stanje in transpiracijo rastlin. Ob koncu sezone bomo poželi rastline na določenih ploskvah, stehtali biomaso pisane čužke in določili vrstno sestavo ostalih rastlin na posameznih vzorčnih ploskvah. Analizirali bomo teksturo ter fizikalne in kemijske lastnosti tal. V času preučevanja bomo merili tudi temperaturo in vlažnost tal.
Začetek dela: mmaj/junij 2022 ali po dogovoru

 

Primerjava vplivov obdelave s hladno kisikovo in dušikovo plazmo na kaljivost in glivno združbo semen ajde

Mentor: prof. dr. Katarina Vogel-Mikuš (Biotehniška fakulteta UL)
Kontakt: , 01 320 34 16

- CILJI:
Primerjava učinkov obdelave s hladno kisikovo oziroma s hladno dušikovo plazmo na kaljivost in glivno združbo semen ajde. Kvantifikacija, morfološka karakterizacije in izolacija ter molekulska identifikacija gliv semen ajde pred in po obdelavi s hladno kisikovo plazmo.

- PROBLEMATIKA: Tehnologija obdelave semen s hladno plazmo za namen sterilizacije je novo in v zadnjem času hitro razvijajoče se področje. Plazma predstavlja četrto agregatno stanje (ioniziran plin) in izsledki raziskav kažejo, da ima zelo učinkovito protimikrobno aktivnost, kar predstavlja izhodišče za razvoj novih metod učinkovite in okolju prijazne sterilizacije bioloških materialov (semen, hrane) z minimalnim vplivom na njihovo kakovost in hranilno vrednost. Pridelava kakovostne in varne hrane ter trajnostna oskrba s hrano ob vse hitreje naraščajoči človeški populaciji, je namreč eden izmed ključnih izzivov 21. stoletja.

- METODOLOGIJA: Obdelava semen s hladno kisikovo/dušikovo plazmo (v sodelovanju z Institutom JOžef Stefan), kalitveni testi in gojenje semen ajde na izbranih gojiščih za glive (PDA). Kvantifikacija in morfološka karakterizacija gliv (površinske, endofiti). Izolacija in molekulska karakterizacija (PCR, sekvenciranje) izbranih gliv.

- PRIČETEK DELA: začetek 2. semestra ali po dogovoru s študentom.

 

Vpliv obdelave s hladno kisikovo plazmo na glivno združbo semen Tatarske ajde

Mentor: prof. dr. Katarina Vogel-Mikuš (Biotehniška fakulteta UL)
Kontakt: , 01 320 34 16

- CILJI: Kvantifikacija, morfološka karakterizacije in izolacija ter molekulska identifikacija gliv semen Tatarske ajde (površinskih in endofitov) pred in po obdelavi s hladno kisikovo plazmo.

- PROBLEMATIKA: Tehnologija obdelave semen s hladno plazmo za namen sterilizacije je novo in v zadnjem času hitro razvijajoče se področje. Plazma predstavlja četrto agregatno stanje (ioniziran plin) in izsledki raziskav kažejo, da ima zelo učinkovito protimikrobno aktivnost, kar predstavlja izhodišče za razvoj novih metod učinkovite in okolju prijazne sterilizacije bioloških materialov (semen, hrane) z minimalnim vplivom na njihovo kakovost in hranilno vrednost. Pridelava kakovostne in varne hrane ter trajnostna oskrba s hrano ob vse hitreje naraščajoči človeški populaciji, je namreč eden izmed ključnih izzivov 21. stoletja.

- METODOLOGIJA: Obdelava semen s hladno kisikovo plazmo (v sodelovanju z Institutom JOžef Stefan), kalitveni testi in gojenje semen Tatarske ajde na izbranih gojiščih za glive (PDA). Kvantifikacija in morfološka karakterizacija gliv (površinske, endofiti). Izolacija in molekulska karakterizacija (PCR, sekvenciranje) izbranih gliv.

- PRIČETEK DELA: začetek 2. semestra ali po dogovoru s študentom.

 

Strukturna analiza površine kože pri kuščaricah iz družine Lacertidae z uporabo vrstične elektronske mikroskopije

Mentor: Matej Hočevar, znanstveni sodelavec (Inštitut za kovinske materiale in tehnologije - IMT)
Kontakt: , 040222497

Pri plazilcih je največji delež izgube vode mogoče pripisati izmenjavi plinov čez kožo in v majhnem deležu preko dihanja. V skladu s tem imajo glavno vlogo pri ohranjanju homeostatskega stanja vode notranjega okolja določene lastnosti njihove kože. Kuščarji so razvili debelo keratinsko zunanjo plast kože, oblikovano v luske in edinstveno proizvajajo β- in α-keratin. Kolikor nam je znano, je le nekaj raziskav preučilo lastnosti tega zunanjega sloja kože pri kuščarjih v povezavi s sposobnostmi zadrževanja vode, zato je znanje tu še vedno zelo omejeno.

Glavni namen predlagane teme za magistrsko nalogo bo izboljšati osnovno znanje o lastnostih kože, ki lahko imajo vpliv na sposobnosti zadrževanja vode pri kuščarjih. Na že nabranih zbirkah vzorcev kože (levih) različnih vrst iz družine Lacertidae se bo opravilo analize s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije. Odkrivali in opisovali bomo še do zdaj neraziskane strukturno-morfološke značilnosti na površini kože z namenom pridobivanja novega osnovnega znanja, ki bo v pomoč pri razumevanju funkcionalnih značilnosti kože pri kuščaricah.

Somentorici: doc.dr. Sara Novak (UL BF) in dr. Anamarija Žagar (NIB)

 

Sezonsko spremljanje stanja vodnih rastlin v Šobčevem bajerju in pritoku

Mentor: prof. dr. Mateja Germ (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 013203334

Opis teme: Makrofiti imajo pomembno vlogo v jezerih in rekah, saj so povezovalni člen med sedimentom, vodo in ozračjem. Na podlagi prisotnosti in pogostosti makrofitov lahko ugotavljamo stanje jezer in rek. Cilji naloge: Ugotoviti prisotnost in pogostost makrofitov v Šobčevem bajerju, njegovem glavnemu pritoku ter mokrišču, kjer je vodno zajetje, in vpliv sezone na njihovo pojavljanje. Predhodni pregled terena kaže, da je pestrost makrofitov na tako majhnem prostoru velika. Vodna površina Šobčevega bajerja znaša le 2,6 hektarjev, globina doseže 3 metre. Preden priteče v bajer pritok, se voda zadrži na manjši površini, kjer uspevajo redke in ranljive močvirske rastline. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo prisotnost in pogostost makrofitov razlikovala med tekočo vodo, mokriščem in bajerjem ter da se bo njihova prisotnost in pogostost spreminjala v odvisnosti od časa vzorčenja. Metode: Predvidoma bomo trikrat v sezoni ugotavljali razporeditev makrofitov v vseh treh vodnih telesih. Delo bo potekalo z bredenjem in iz čolna. Vodotok bomo pregledali v 100 m pasu, pregledali bomo mokriščni del, bajer pa bomo razdelili na transekte in ugotavljali prisotnost in pogostost makrofitov po petstopenjski lestvici v vseh treh vodnih telesih. Izmerili bomo glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vsebnost nitratov in klorofila a. Posamezno vzorčenje na terenu bo trajalo približno dva do štiri dni, v laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo, bo sledilo določanje težje določljivih vrst. Cilji: Delo bo omogočilo pregled makrofitov, primerjavo med tremi različnimi vodnimi telesi, ki pa so majhna in med sabo povezana.

 

Spremljanje razširjenosti invazivne tujerodne vrste (ITV) zahodna račja zel Elodea nuttallii v Sloveniji

Mentor: prof. dr. Mateja Germ (UL,Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja)
Kontakt: , 01 320 3334


Opis teme: Invazivne tujerodne vrste (ITV) so ena glavnih groženj biotski raznovrstnosti in z njimi povezanimi ekosistemskimi storitvami. Nevarnost, ki jo predstavljajo te vrste za domorodne organizme, je še močnejša zaradi povečane svetovne trgovine, prometa, turizma in podnebnih sprememb. Zato so zelo pomembni ukrepi zgodnjega odkrivanja in hitre odstranitve ter ukrepi za obvladovanje razširjene vrste. Namen naloge: Spremljanje stanja ITV Elodea nuttallii na lokacijah, kjer vrsta že uspeva in zgodnje odkrivanje na lokacijah, kjer pričakujemo njeno pojavljanje. Namen naloge je tudi poznavanje prisotnosti in razširjenosti vrste, evidentiranje habitatnih tipov in združb makrofitov ter ocena ekološkega stanje vodotoka na izbranem območju. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo pogostost in razširjenost ITV E. nuttallii povečala na mestih, kjer že uspeva. Predvidevamo, da se bo širila iz območja, kjer uspeva, na sosednja vodna telesa v Sloveniji. Predvidevamo tudi, da bo na mestih, kjer uspevata sorodni vrsti Elodea canadensis in E. nuttallii, slednja izpodrinila E. canadensis. Metode: V rastni sezoni bomo ugotavljali prisotnost, pogostost in razširjenost vrste E. nuttallii v izbranih vodnih telesih ter morebitno prevlado nad sorodno vrsto E. canadensis. Delo bo potekalo z bredenjem po vodi in iz čolna. Mesta vzorčenja bomo pregledali v 100 m pasu in ugotavljali prisotnost in pogostost ITV E. nuttallii in drugih vodnih makrofitov po petstopenjski lestvici. Izmerili bomo glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter izbrane okoljske dejavnike. Delo bo v glavnem potekalo na terenu, v laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo, bo sledilo določanje težje določljivih vrst. Cilji: Ugotoviti, na katera mesta se je E. nuttallii že razširila. S pomočjo analize značilnosti habitata in združbe makrofitov na območjih, kjer se E. nuttallii že pojavlja, ugotoviti, katere lastnosti habitata omogočajo uspevanje vrste E. nuttallii in v kakšnih makrofitskih združbah se pojavlja. Na podlagi teh podatkov bomo lahko prepoznali potencialna mesta, kamor se vrsta lahko prenese in uspešno širi, ter vzorce razširjanja. Predlagali bomo ukrepe za obvladovanje zahodne račje zeli - Elodea nuttallii.

 

Sestava združb vodnih makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa v Ivarčkem jezeru ter primerjava s stanjem pred 22 leti

Mentor: prof. dr. Mateja Germ, somentor doc. dr. Igor Zelnik (Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, katedra za ekologijo in varstvo okolja)
Kontakt: , 01 320 3334; 041 36 44 22

Opis teme: Pregled taksonomske sestave združb makrofitov, fitoplanktona in perifitona v Ivarčkem jezeru po preureditvi jezera. Pred dobrimi 20 leti je bilo na Ivarčkem jezeru na Koroškem opravljeno diplomsko delo, ki vsebuje podatke o algah, makrofitih in fizikalnih in kemijskih dejavnikih vode. Naravno Ivarčko jezero pod Uršljo goro leži na 654 metrih nadmorske višine in je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Jezero so v letu 2021 očistili in omogočili obiskovalcem kopanje. Makrofiti odražajo stanje vodnega ekosistema in odsevajo razmere v pojezerju, zgradbo in morebitno spremenjenost obrežnega pasu in obliko jezerske kotanje. Organizmi v fitoplanktonu in perifitonu odražajo trofično stanje jezera. Namen dela: Ugotoviti prisotnost in globino uspevanja makrofitov v Ivarčkem jezeru ter vrstno sestavo fitoplanktona in perifitona; uvrstitev jezerskega ekosistema v enega od petih razredov ekološkega stanja. Namen je tudi primerjava med makrofiti, fitobentosom in fitoplanktonu po 22 letih, ko je bila opravljena prva raziskava o omenjenih primarnih producentih v Ivarčkem jezeru. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo prisotnost in pogostost makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa razlikovala med leti 1990 in 2022, še posebej, ker je bilo jezero mnogo let prepuščeno naravni sukcesiji, v lanskem letu pa so bila opravljena na jezeru gradbena dela. Metode: V poletni sezoni bomo ugotavljali razporeditev makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa v Ivarčkem jezeru. Popis makrofitov bo potekal večinoma iz čolna. Jezero bomo razdelili na transekte in v vsakem transektu v globinskih conah popisali prisotnost in pogostost makrofitov po petstopenjski lestvici. Fitobentos bomo vzorčili tako, da bomo postrgali površino prodnikov, kamnov, skal, peska, makrofitov in potopljenega lesa na vzorčnem mestu. Fitoplankton bomo vzorčili s pomočjo planktonske mreže. Izmerili bomo glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vzeli vzorce vode za kasnejše analize fosfatov in nitratov. V laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo bo sledilo določanje fitoplanktona in fitobentosa ter merjenje koncentracij izbranih hranil. Cilji naloge: ugotoviti vpliv urejanja Ivarčkega jezera na makrofite, fitoplankton in fitobentos in fizikalne in kemijske dejavnike vode ter uvrstitev jezera v enega od petih razredov ekološkega stanja.

 

Vpliv silicija na rastline, izpostavljene pomanjkanju dostopne vode

Mentor: prof. dr. Mateja Germ; somentorica doc. dr. Aleksandra Golob (Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja )
Kontakt: , 01 320 3334

Izhodišče raziskave: Silicij je element, ki je v naravi vseprisoten, vendar za rastline ni dostopen v vseh oblikah. Na nekaterih območjih zato prihaja do pomanjkanja za rastline dostopnega silicija v tleh. Pomanjkanje negativno vpliva na odpornost poljščin, ki so v oziru podnebnih sprememb vedno pogosteje izpostavljene različnim stresnim dejavnikom. Raziskave kažejo, da silicij rastlinam pomaga pri premagovanju stresa, ki ga povzročajo biotski in abiotski dejavniki (npr. suša).
Hipoteza: Dodajanje silicija izbranim rastlinam bo izboljšalo njihovo rast in fiziološke lastnosti ob pomanjkanju dostopne vode. Spremembe se bodo odražale na morfološkem, fiziološkem in biokemijskem nivoju.
Metode dela: Izbrane rastline bomo izpostavili pomanjkanju dostopne vode ter jim dodajali silicij. Poskus bomo izvedli na hidroponski način. Pomanjkanje rastlinam dostopne vode bomo dosegli z dodajanjem PEG (polietilen glikol). Analizirali bomo koncentracije dostopnega silicija v hranilnih raztopinah, spremljali stanje rastlin prek merjenja fotokemične učinkovitosti fotosistema II, vsebnosti fotosinteznih pigmentov ter drugih morfoloških in fizioloških parametrov.
Cilj: Preučiti vpliv prisotnosti silicija na izbrane rastline, izpostavljene pomanjkanju dostopne vode.
Začetek dela: Začetek leta 2022 ali po dogovoru.

 

Okoljska ocena in sezonska razporeditev makrofitov v izbranih pritokih Cerkniškega jezera

Mentor: prof. dr. Mateja Germ (UL, BF, Oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja)
Kontakt: , 01 320 3334

Opis teme: Pojavljanje makrofitov odraža stanje rečnega ekosistema. Razmere, ki vladajo v vodotoku, so v veliki meri odvisne od zaledja vodotoka, stanja obrežnega pasu in zgradbe struge. Presihajoče Cerkniško jezero je skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje; zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje. Namen dela: Ugotoviti razporeditev makrofitov v izbranih pritokih Cerkniškega jezera, uvrstiti rečni ekosistem v enega od petih razredov ekološkega stanja ter v enega od petih RCE kakovostnih razredov s pomočjo širše ekološke ocene vodotoka. Namen je tudi primerjava razporeditve makrofitov s popisi prejšnji let na pritokih, kjer podatki o prisotnosti makrofitov že obstajajo. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo prisotnost in pogostost makrofitov razlikovala med izbranimi pritoki Cerkniškega jezera. Predvidevamo, da bodo makrofiti odražali spremenjenost habitata zaradi antropogenih motenj, ki se razlikujejo med različnimi pritoki in prav tako med različnimi časovnimi obdobji istih vodotokov. Metode: Predvidoma bomo julija in avgusta, odvisno od vremena, ugotavljali razporeditev makrofitov v izbranih vodotokih. Popis makrofitov bo potekal večinoma iz čolna. Vodotoke bomo razdelili na odseke in v vsakem od rečnih odsekov bomo popisali prisotnost in pogostost makrofitov po petstopenjski lestvici, opravili širšo okoljsko oceno vodotoka s pomočjo RCE metode (Riparian, Channel and Environmental Inventory), izmerili glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vzeli vzorce vode za kasnejše analize fosfatov in nitratov. V laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo bo sledilo določanje težje določljivih vrst ter merjenje koncentracij izbranih hranil. Cilji naloge: 1) ugotoviti vpliv okoljskih dejavnikov, vključno s spremembami habitata zaradi delovanje človeka na uspevanje makrofitov v različnih vodotokih in na istih vodotokih v različnem časovnem obdobju. 2) uvrstiti vodotoke v enega od petih razredov ekološkega stanja.

 

Ohranjanje funkcionalnosti sklepa v nogi enakonožca med levitvijo

Mentor: doc. dr. Miloš Vittori (Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 378

Raki svoj zunanji skelet periodično obnavljajo z levitvami. Pred levitvijo se deloma sintetizira nov skelet, ki je še pokrit s funkcionalnim starim. Kmalu po levitvi celice epidermisa izločijo dodatne sloje novega skeleta, ta postane tog – tudi mineraliziran – in prevzame svoje funkcije. Pri tem je posebej zagonetno, kako raki med pripravo na levitev znotraj obstoječih okončin zgradijo funkcionalne sklepe, v katerih se deli kutikule različnih členov kompleksno stikajo, pri tem pa morajo deli starega skeleta ohraniti svojo funkcionalnost in nemoteno omogočati gibanje, novi sklepi pa prevzeti svojo funkcijo kmalu po levitvi.
V nalogi se bomo osredotočili na sklep, v katerem se s preostankom okončine povezuje zadnji člen noge pri kopenskih enakonožcih. Glavni cilj naloge bo priprava 3D rekonstrukcij nastajajočega sklepa iz serijskih optičnih prerezov zbistrenih preparatov, ki jih bomo pridobili s fluorescenčno mikroskopijo s strukturirano osvetlitvijo. Poleg tega bomo sintezo sklepa med pripravo na levitev in po njej opisali z mikroskopijo z diferencialnim interferenčnim kontrastom ter pripravo histoloških rezin. Na ta način bomo pokazali, kdaj in kako nastane kutikula novega sklepa, kateri njegovi deli so dokončno zgrajeni že pred levitvijo, kako je med tem procesom zagotovljena gibljivost in kako enakonožec doseže, da je novi sklep funkcionalen kmalu po levitvi, ko se notranje plasti kutikule še sintetizirajo. Rezultate bo možno dopolniti z opisom ultrastrukture integumenta med temi procesi z elektronsko mikroskopijo.

 

Zgradba sklepnih open kopenskih enakonožcev

Mentor: doc. dr. Miloš Vittori (BBiotehniška fakulteta UL, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 01 3203 378

Okončine rakov sestavljajo trdni členi, ki so gibljivo povezani. Njihovo gibljivost omogočajo sklepne opne, regije kutikule, ki niso toge in se lahko pregibajo. Praviloma so sklepne opne v primerjavi s kutikulo členov okončin tanjše in manj sklerotizirane ter niso mineralizirane. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da skozi sklepne opne raki v kopenskem okolju intenzivneje izgubljajo vodo – razen, če so razvili prilagoditve, ki izgubo vode omejujejo.
V sklopu naloge želimo značilnosti sklepnih membran, kot so njihova debelina, prispevek različnih slojev kutikule in strukturiranost površine preučiti pri predstavnikih različnih skupin kopenskih rakov enakonožcev ter izbranih vodnih in amfibijskih predstavnikov skupine. Na ta način bomo ugotovili, če so strukturne značilnosti sklepnih membran enakonožcev povezane bodisi z njihovim filogenetskim položajem bodisi z okoljem, v katerem živijo oz. odpornostjo na izsušitev, o kateri je v literaturi na voljo že precej podatkov.
Uporabili bomo vrstično elektronsko mikroskopijo in fluorescenčno mikroskopijo celih okončin ter svetlobno mikroskopijo rezin v umetni smoli.

 

Ultrastruktura hitinskih matriksov v črevesu plodove vinske mušice (Drosophila suzukii)

Mentor: mentorica Nada Žnidaršič, somentor Urban Bogataj (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Epitel prebavnega trakta žuželk je selektivna bariera, ki ima ključno vlogo pri absorbciji hranil in pri zaščiti organizma pred škodljivimi snovmi. Epitel sprednjega in zadnjega črevesa vinske mušice pokriva kutikula, epitel srednjega črevesa pa ne izloča kutikule, ampak ga od hrane v lumnu ločuje peritrofni matriks. Funkcije peritrofnega matriksa so mehanska zaščita, odpornost na osmotske spremembe, kompartmentalizacija prebave, zaščita pred toksini in pred okužbami. Pri večini žuželk je peritrofni matriks ključna struktura za učinkovito prehranjevanje in znano je, da poškodbe te strukture vplivajo tudi na rast in razvoj organizma. Plodova vinska mušica je tujerodna vrsta, ki napada plodove različnih rastlin in v zadnjem času povzroča veliko gospodarsko škodo. Poznavanje zgradbe in sestave hitinskih barier v prebavnem traktu je pomemben sestavni del poznavanja biologije te tujerodne vrste in prizadevanj za razvoj alternativnih možnosti za zaščito rastlin. Predvidena naloga bo obsegala mikroskopsko karakterizacijo kutikule in peritrofnega matriksa v prebavnem sistemu plodove vinske mušice. Poudarek bo na analizi ultrastrukturne zgradbe peritrofnega matriksa vzdolž prebavne cevi in morebitnih razlikah glede na odsek črevesa ter na analizi sprememb ultrastrukture med razvojem (ličinke). Dodatno je možna nadgradnja naloge s primerjavo arhitekture peritrofnega matriksa plodove vinske mušice in drugih žuželk. Izvedba naloge bo potekala bo na Katedri za zoologijo, Oddelka za biologijo, BF.

 

Primerjava učinkovitosti privzema cinka pri osmih kultivarjih kapusnic (Brassica oleracea L.)

Mentor: doc. dr. Paula Pongrac (Biotehniška fakulteta UL)
Kontakt: , 013203418

CILJI: Izvesti lončni poskus in izmeriti koncentracije cinka (Zn) v koreninah, listih in užitnih delih osmih kultivarjev kapusnic

PROBLEMATIKA: Več kot petina svetovnega prebivalstva trpi zaradi pomanjkanja Zn. Biofortifikacijo kmetijsko pomembnih rastlin s Zn je mogoče doseči z uporabo Zn gnojil pri rastlinah, za katere je ugotovljeno, da imajo večjo sposobnost privzema in kopičenja Zn v svojih užitnih delih, t.j. so bolj učinkovite v privzemu Zn. Obstaja precejšnja variabilnost v učinkovitosti privzema Zn pri različnih kmetijsko pomembnih rastlinah. Pri kapusnicah (Brassica oleracea L.) je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi 10-kratne razlike v koncentraciji Zn v listih. Namen naloge je v lončnem poskusu preučiti privzem Zn pri osmih kultivarjih kapusnic, za katere so razlike v privzemu Zn že bile opisane v hidroponskem poskusu.

METODOLOGIJA: Izvedba poskusa v loncih in meritve koncentracij Zn in drugih esencialnih elementov z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF) v koreninah, listih in užitnih delih rastlin. Ocena učinkovitosti privzema Zn in statistična analiza (ANOVA in post-hoc testi).

PRIČETEK DELA: Januar/februar 2022 (oz. začetek 2. semestra) ali po dogovoru.

 

Primerjava učinkovitosti privzema cinka pri vrstah iz rodov Aegilops in Triticum

Mentor: doc. dr. Paula Pongrac (Biotehniška fakulteta UL)
Kontakt: , 013203418

CILJI: Izvesti lončni poskus in izmeriti koncentracije cinka (Zn) v koreninah, listih in zrnju izbranih rastlinskih vrstah

PROBLEMATIKA: Več kot petina svetovnega prebivalstva trpi zaradi pomanjkanja Zn. Biofortifikacijo kmetijsko pomembnih rastlin s Zn je mogoče doseči z uporabo Zn gnojil pri rastlinah, za katere je ugotovljeno, da imajo večjo sposobnost privzema in kopičenja Zn v svojih užitnih delih, t.j. so bolj učinkovite v privzemu Zn. Obstaja precejšnja variabilnost v učinkovitosti privzema Zn pri različnih kmetijsko pomembnih rastlinah. Pri pšenici so pokazali 5-kratne razlike v koncentraciji Zn v listih. Namen naloge je v lončnem poskusu preučiti privzem Zn pri izbranih vrstah iz rodov Aegilops in Triticum.

METODOLOGIJA: Izvedba poskusa v loncih in meritve koncentracij Zn in drugih esencialnih elementov z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF) v koreninah, listih in zrnih. Ocena učinkovitosti privzema Zn in statistična analiza (dvosmerna ANOVA in post-hoc testi).

PRIČETEK DELA: Januar/februar 2022 (oz. začetek 2. semestra) ali po dogovoru.

 

Mikroskopska karakterizacija zgodnjih faz kalcifikacije hitinskega matriksa med postembrionalnim razvojem enakonožca Porcellio scaber

Mentor: doc. dr. Polona Mrak, somentorica: dr. Kristina Žagar Soderžnik (Oddelek za biologijo Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani)
Kontakt:

Mineralizirani biološki matriksi so sestavljeni iz kompleksno organiziranih omrežij makromolekul in različnih mineralov. Zelo pogost način mineralizacije je kalcifikacija kolagenskih matriksov pri vretenčarjih in hitinskih matriksov pri nevretenčarjih. Zgradba in sestava kalcificiranih struktur je dobro poznana, manj pa je znanega o zgodnjih procesih biokalcifikacje. V zgodnjih fazah kalcifikacije imajo pomembno vlogo različne prekurzorske amorfne mineralne oblike in predvidoma tudi silicij. Poznavanje zgodnjih faz tvorbe kalcificiranih struktur je pomembno za razumevanje normalnih in patoloških procesov biokalcifikacije. Glede na to, da je zgradba in sestava eksoskeletne kutikule enakonožca Porcellio scaber dobro raziskana in da so podrobno opisane morfološke značilnosti različnih razvojnih faz ter diferenciacija kutikule, je ta sistem primeren za analize zgodnjih faz kalcifikacije hitinskega matriksa.
V nalogi se bomo osredotočili na analizo postembrionalnih razvojnih faz - mank enakonožca P. scaber, pri katerih bomo analizirali ultrastrukturne značilnosti epidermalnih celic in nastajajoče kutikule s presevno elektronsko mikroskopijo ter sestavo kalcificiranih struktur in lokalizacijo izbranih elementov z analizno elektronsko mikroskopijo. Postopki priprave vzorcev za analizo sestave bodo prilagojeni optimalni ohranitvi mineralov v vzorcu. Glavni cilj naloge bo pojasniti modifikacije ultrastrukturne organizacije in elementne sestave kutikule v zgodnjih fazah kalcifikacije eksoskeleta in ugotoviti morebitno časovno skladanje sprememb v eksoskeletu z večjimi mejniki v razvoju enakonožca P. scaber. Delo bo v večini potekalo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, analizna elektronska mikroskopija pa v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan.

 

Histološka in strukturna analiza kože pri kuščarici Gallotia (Gallotia galloti) iz različnih okolij na otoku Tenerife

Mentor: doc. dr. Sara Novak (UL BF)
Kontakt: , 040667208

Po velikem višinskem gradientu se spreminjajo različni dejavniki v okolju, ki imajo pomemben vpliv na morfologijo in fiziologijo ektotermnih organizmov. Do danes je bilo opravljenih zelo malo raziskav, ki bi pri ektotermih med populacijami primerjale lastnosti kože, ki imajo pomembno vlogo pri sposobnostih zadrževanja vode v telesu. Glavni namen predlagane teme bo izboljšati osnovno znanje o lastnostih kože, ki lahko imajo vpliv na sposobnosti zadrževanja vode pri kuščarjih.

Analizirali bomo že obstoječe vzorce kože iz več populacij vrste Gallotia (Gallotia galloti), ki prihajajo iz širokega razpona podnebnih razmer. Rezultate opisanih lastnosti kože bomo primerjali s trenutnimi podnebnimi razmerami v preučevanih populacijah in odkrivali prilagoditve kože na okolje, v katerem živijo. Rezultate o lastnostih kože bomo lahko tudi primerjali z že znanimi podatki o prilagoditvah v ekofiziologiji in metabolizmu pri vzorčenih populacijah, da izboljšamo razumevanje prilagajanja kuščarjev na okolje.

Somentorica: dr. Anamarija Žagar (NIB)

 

Signalizacija kalcija v postoperativenm lečnem epitelu po aplikaciji TRPV4 agonista in antagonista

Mentor: doc. dr. Sofija Anđelić (Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana)
Kontakt: , 015221929

TRPV4 (transient receptor potential vanilloid 4) kanal je neselektiven kationski kanal z rahlo preferenco za Ca2+, ki je vključen v številne fiziološke funkcije, motnje in bolezni. Služi kot senzor mehanskega ali osmotskega signala v več tkiv, vključujoči oči (Phuong et al., 2017; Ryskamp et al., 2016). Modulacija TRPV4 kanalov v človeških očesnih tkivih v prihodnosti lahko postane pomembna veja v razvoju novih zdravil za različna očesna obolenja (Okada et al., 2016). V leči je TRPV4 aktivacija pomemben korak v odgovoru leče na hipoosmotski stres. TRPV4-posredovan vhod Ca2+, ki povzroča povečanje citoplazemskega Ca2+, je bil preučen v Fura-2 obarvanem, kultiviranem epitelu prašičje leče (Shahidullah et al., 2012). Naš cilj je proučiti funkcionalno prisotnost TRPV4 kanalov ter vlogo, ki jo TRPV4 igra pri Ca2+ signalizaciji v človeškem nativnem epitelu leče. TRPV4 do sedaj ni raziskan na človeških lečnih epitelnih celicah. Na Očesni kliniki, UKC v Ljubljani bomo uporabili postoperativne epitelije leče (Andjelic et al., 2010) , ki imajo v primerjavi z lečnimi kulturami bolj ohranjene medcelične povezave. Primerjali bomo signalizacijo in omrežja za epitelije leče, pridobljene pri bolnikih z različnimi stopnjami in vrstami katarakte, po aplikaciji TRPV4 agonista GSK 101 in TRPV4 antagonista HC z uporabo Fura-2 barvila. Pokazali smo že, da so omrežja in Ca2+ signalizacija v postoperativnih kapsulah leče odvisna od stopnje razvoja katarakte oziroma sive mrene (Gosak et al., 2015).


Reference
Andjelić S, Zupančič G, Perovšek D, Robič T, Hawlina M. Anterior lens capsule as a tool to study the physiology of human lens epithelial cells. Zdrav Vestn / Slovenian Medical Journal 2010;79:I-123–30.

Gosak M, Markovič R, Fajmut A, Marhl M, Hawlina M, Andjelić S. The Analysis of Intracellular and Intercellular Calcium Signaling in Human Anterior Lens Capsule Epithelial Cells with Regard to Different Types and Stages of the Cataract. PloS one. 2015;10(12):e0143781.

Okada Y, Shirai K, Miyajima M, Reinach PS, Yamanaka O, Sumioka T, et al. Loss of TRPV4 function suppresses inflammatory fibrosis induced by alkali-burning mouse corneas. PLoS One. 2016;11(12):1–17.

Phuong TTT, Redmon SN, Yarishkin O, Winter JM, Li DY, Križaj D. Calcium influx through TRPV4 channels modulates the adherens contacts between retinal microvascular endothelial cells. J Physiol. 2017;595(22):6869-6885. doi: 10.1113/JP275052.

Ryskamp DA, Frye AM, Phuong TT, Yarishkin O, Jo AO, Xu Y, Lakk M, Iuso A, Redmon SN, Ambati B, Hageman G, Prestwich GD,Torrejon KY, Križaj D. TRPV4 regulates calcium homeostasis, cytoskeletal remodeling, conventional outflow and intraocular pressure in the mammalian eye. Sci Rep. 2016;6:30583. doi: 10.1038/srep30583.

Shahidullah M, Mandal A, Delamere NA. TRPV4 in porcine lens epithelium regulates hemichannel-mediated ATP release and Na-K-ATPase activity. Am J Physiol Cell Physiol. 2012 Jun 15;302(12):C1751-61. doi: 10.1152/ajpcell.00010.2012.

 

Analiza humanih očesnih tkiv s pomočjo FTIR metode

Mentor: doc. dr. Sofija Anđelić (Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana)
Kontakt: , 015221929

Cilj analiz je preučiti informacije o kemični sestavi vzorcev humanih očesnih postoperativnih patoloških tkiv in zagotoviti njihov molekularno prstni odtis ter primerjati vzorce med sabo za boljše razumevanje očesnih bolezni. FTIR je vibracijska spektroskopska tehnika, ki je močno orodje za analizo celičnih komponent, kot so nukleinske kisline (Taillandier and Liquier, 1992), proteini (Surewicz and Mantsch, 1988) in membrane (Mantsch and McElhaney, 1991). Analiza spektralnih podatkov zagotavlja kvalitativne in kvantitativne informacije o komponenti celice na podlagi premikov vrhov, pasovne širine in intenzivnosti pasov. Dodelitev FTIR pasov celic in tkiv je prikazana v Malek et al., 2013. Na Očesni kliniki, UKC v Ljubljani smo pripravili postoperativna očesna tkiva, ki smo jih posneli na sinhrotronu v Barceloni z FTIR mikrospektroskopijo. V teku je analiza, in v okvirju tega projekta se bodo analizirala in primerjala tri različna tkiva pacienta: sprednja lečna kapsula skupaj z lečnimi epitelnimi celicami (LC), epiretinalna membrana (ERM) ter notranja omejevalna membrana (ILM). FTIR smo že uporabili za preučevanje človeškega lečnega epitela pri kortikalni in nukulearni katarakti (Kreuzer et al., 2020) in tudi za preučevanje učinka UV sevanja na makro-molekularno sestavo sprednje kapsule leče človeka (Lumi et al., 2021).

Reference
Taillandier, E. & Liquier, J. Infrared spectroscopy of DNA. Methods Enzymol. 211, 307–335 (1992).

Surewicz, W. K. & Mantsch, H. H. New insight into protein secondary structure from resolution-enhanced infrared spectra. Biochim. Biophys. Acta Protein Struct. Mol. 952, 115–130 (1988).

Mantsch, H. H. & McElhaney, R. N. Phospholipid phase transitions in model and biological membranes as studied by infrared spectroscopy. Chem. Phys. Lipids 57, 213–226 (1991).

Malek, K.; Wood, B.R.; Bambery, K.R. FTIR Imaging of Tissues: Techniques and Methods of Analysis. In Optical Spectroscopy and Computational Methods in Biology and Medicine; Springer: Berlin/Heidelberg, Germany, 2014; pp. 419–473.

Kreuzer, M.; Duˇci´c, T.; Hawlina, M.; Andjelic, S. Synchrotron based FTIR microspectroscopy of protein aggregation and lipids peroxidation changes in human cataractous lens epithelial cells. Sci. Rep. 2020, 10, 15489.

Lumi X, Dučić T, Kreuzer M, Hawlina M, Andjelic S. UV Effect on Human Anterior Lens Capsule Macro-Molecular Composition Studied by Synchrotron-Based FTIR Micro-Spectroscopy. Int. J. Mol. Sci. 2021, 16, 22(10):5249. doi: 10.3390/ijms22105249.

 

Učinki nanodelcev ZnO na izbrano rastlinsko vrsto

Mentor: doc. dr. Tadeja Trošt Sedej (UL BF Oddelek za biologijo )
Kontakt: , +386 1 3203 341


Obsežna uporaba nanodelcev (ND) v različnih panogah (medicini, agronomiji, elektroniki, avtomobilski in prehrambni industriji) v zadnjem desetletju strmo narašča. Svetovna proizvodnja vsakega od najbolj razširjenih inženirskih ND (TiO2, Ag in ZnO) letno dosega do 10.000 t. ND prehajajo v okolje, zrak, vodo, tla, kar vodi do obremenitve rastlin in predstavlja tveganje za varnost v prehrani.

Prehod ND v celice in tkiva rastlin poteka relativno enostavno, učinki ND se razlikujejo glede na vrsto ND in so vrstno specifični. Učinki ND so lahko pozitivni, negativni ali nevtralni. Večina do sedaj izvedenih raziskav se osredotoča na molekularne mehanizme in kratkotrajne posledice interakcij rastlin z ND, malokatera raziskava posveti pozornost celovitemu odzivu rastlin ob daljši časovni izpostavljenosti ND. Zato je za varno uporabo ND pomembno raziskati tudi kompleksen vpliv na rastline v naravnem okolju.

V magistrski nalogi bomo raziskovali učinke na fiziološke in biokemijske značilnosti izbrane rastlinske vrste, ki bo uspevala na tleh z različnimi vsebnostmi ZnO ND. Magistrska naloga se bo izvajala v rastlinjaku in laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo.

 

Ovipozicijske preference in značilnosti larvalnega habitata travniškega postavneža v Slovenski Istri

Mentor: doc. dr. Valerija Zakšek (Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 013203337

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ogrožena vrsta dnevnega metulja, ki v Sloveniji poseljuje zelo različne tipe ekstenzivno rabljenih in naravnih travišč, populacije pa so morfološko in ekološko raznolike. Na območju Slovenske Istre travniški postavnež živi na suhih in polsuhih traviščih, značilnosti ovipozicijskega in larvalnega habitata teh populacij pa so slabo poznane. Samice odlagajo jajčeca v skupkih na spodnjo stran hranilnih rastlin, kasneje pa si gosenice naredijo svilnat zapredek okoli listov hranilne rastline. Cilj naloge je raziskati na katere vrste rastlin samice odlagajo jajčeca, katere so ovipozicijske preference in značilnosti larvanega habitata na ekstenzivnih suhih traviščih. Terensko delo bo zajemalo opazovanje ovipozicije, spremljanje larvalnega razvoja preko gnezd gosenic in beleženje mikrohabitatnih značilnosti. Analitski del bo vključeval identifikacijsko ovipozicijskih preferenc in značilnosti larvalnega habitata in primerjavo s pojavljanjem odraslih osebkov in ovrednotenje rezultatov za namen učinkovitejšega varstva te zavarovane vrste na Natura 2000 območju Slovenska Istra in širše.