Skoči na vsebino
Ikona iskalnik Ikona iskalnik
Gumb išči

Zgodovina

Krajinska skulptura, Kip štirih letnih časov, imenovan Solsticij, je bila postavljena na travnik Biotehniške fakultete leta 1983 in je delo akademskega kiparja Marka Pogačnika, UNESCOvega umetnika za mir.

Marko Pogačnik o kipu:

Prvotno je bil kip po počelu reciklaže narejen iz 100 odsluženih železniških pragov. S sredstvi Biotehniške fakultete je bil leta 2024 večinoma obnovljen z biološko prepojenimi hrastovimi pragovi. Drevo na sredini skulpture je zraslo samo od sebe kot dar Gaje, boginje Zemlje.

Skulptura vabi, da vstopite in se sprehodite skozi krog leta s posebnim poudarkom na poletnem in zimskem sončevem obratu – solsticiju.

Marko Pogačnik: Skulptura štirih letnih časov.

Na navpičnih drogovih so znamenja punktirana v bakru. Pripovedujejo zgodbo o nastanku življenja na Zemlji. Na začetku so geometrični vzorci kot simbol atomskih sil. Sledijo Štirje elementi (voda, ogenj, zemlja, zrak) kot gradniki življenjskih tokov. Sledijo rastline kot prvo utelešenje življenja. Sledijo žuželke in mali predstavniki živalskega sveta. Naslednji si ti, sprehajalka ali sprehajalec skozi obrat leta.

 

Zgodovina skulpture

Marko Pogačnik na otvoritvi skulpture leta 1983. (foto: osebni arhiv Marka Pogačnika)Ob otvoritvi skulpture. (foto: osebni arhiv Marka Pogačnika)

Pisalo se je leto 1983. Ideja, da bi na ozemlju Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani postavili skulpturo, posvečeno ciklusu leta, izvira iz želje Janeza Zupanca, pokojnega tehničnega sodelavca pri Katedri za fitopatologijo, da bi razumski pristop k ciklusom narave dopolnili z umetniško vizijo. Taja Brejc, pokojna direktorica galerije Equrna, je bila nad idejo navdušena, prav tako sem bil nad idejo navdušen tudi sam, takrat sodelavec galerije Equrna. Biotehniška fakulteta je bila zamisli naklonjena. Galerija Equrna je zamisel prijavila na razpis, namenjen kulturnim projektom v Ljubljani in pridobila sredstva za poravnavo stroškov. Tedanje Jugoslovanske železnice so podarile 100 odsluženih železniških pragov, ki sem jih potreboval, da bi uresničil svojo zamisel.
Zamislil sem si neke vrste mostišče, po katerem študentje ali obiskovalci hodijo in se na tak način uglašujejo z ritmi Zemlje in narave. Pri tem srečujejo vertikalne stebre z znamenji, ki človeka spominjajo, da nimamo opravka samo s spremembami v naravi, ki spremljajo ciklus leta, temveč tudi z razvojnimi ciklusi življenja na planetu Zemlji in znotraj vsakogar med nami.

Prenovljena skulptura solsticija. (foto: Tomaž Podboj)

Prenovljena skulptura solsticija. (foto: Tomaž Podboj)

Po štirih desetletjih obstoja in uporabe je skulptura toliko razpadla, da jo je bilo treba obnoviti. Obnova je stekla ob mojem sodelovanju leta 2024. Nekateri železniški pragovi so bili dovolj dobri, da so lahko ostali na svojem mestu, večino pa je bilo treba nadomestiti z biološko prepojenimi hrastovimi tramovi.  

Marko Pogačnik, akademski kipar, UNESCO umetnik za mir

 

O umetniku

Marko Pogačnik, rojen v Kranju 1944, živi z družino v Šempasu. Je soustanovitelj gibanja OHO (1965-71) in kmečko-umetniške skupnosti Družina v Šempasu (1971-79). Kasneje dela na področju celostne ekologije (geomantije) in zdravljenja prostora. Razvil je jezik kozmogramov, metodo zdravljenja prostora, imenovano litopunktura in vrsto telesnih vaj Dotika Gaje. Izbor njegovih knjig v slovenščini: Zmajeve črte, ekologija in umetnost, Ljubljanski trikotnik, Elementarna bitja, Vesolje človeškega telesa, Slovenija čudežna, Skrivno življenje Zemlje, Modrost Zemlje in Kristusova navzočnost, Ustvariti kulturo Gaje, Ljubezenska moč Zemlje.
 

Črno-beli fotografiji: Arhiv Marka Pogačnika
Barvni fotografiji: Tomaž Podboj, Oddelek za krajinsko arhitekturo