Opis
Žafran - slovenska beseda izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, kar v arabščini pomeni rumeno. Tudi Angleži so besedo samo privzeli – saffron, prav tako večji del drugih evropskih, azijskih in afriških jezikov, kar kaže na pomembnost surovine in na povezanost tedaj znanega sveta. lovenski pregovor: »Drag kot žafran«, izvira iz dejstva, da so za 1 kg droge potrebovali od 150 000 do preko 200 000 cvetov pravega žafrana (Crocus sativus). Doma je v Iranu, Kašmirju in Mali Aziji, je lila barve in je ena izmed jeseni cvetočih vrst. V cvetovih so nabirali samo rdeče rumeno-oranžno obarvane brazde. To dragoceno drogo so uporabljali kot barvilo (jedi in oblačil), kot začimbo, kot dišavo, ki je slovela tudi kot močan afrodiziak. Poznali in pridelovali so jo že v starem veku. V Tebah se na papirusu iz leta 1553 pred našim štetjem nahaja na seznamu sirskih zdravilnih rastlin. Arabci so ga gojili tudi kasneje, tako da je v Evropo, po vmesni pozabi, ponovno prišel s križarji. V Anglijo so ga prvič zanesli že Feničani, nato Rimljani, vendar se je to vedenje kasneje izgubilo. Kot ponovno letnico vnosa rastline tako C. sativus in C. vernus navajajo sredino štirinajstega stoletja (Campbell- Culver & Maggie 2001).
Podatki o nakupu
Literatura je naprodaj v Botaničnem vrtu:
Spletni nakup: UL založba
