Sporne revije in nepoštene založniške prakse
Sporne revije je skupni izraz za plenilske, predatorske, lažne, ugrabljene revije, ... Sporne revije se delijo na plenilske revije (revije, ki se trudijo prikazati kot ugledne, čeprav temu ni tako) in na lažne revije (revije, ki ugrabijo identiteto neke druge revije). Glavna značilnost omenjenih revij je vprašljiva kakovost ter neurejen recenzentski postopek.
Raziskovalcem svetujemo, da ko se odločajo, v kateri reviji bodo objavili svoj članek, dobro preverijo revijo: predvsem to velja za revije, ki jih ne poznajo in niso indeksirane v Web of Science (revije z IF). Nekatere revije na svojih spletnih straneh navajajo, kje vse so indeksirane, te podatke je pri nepoznanih revijah treba preveriti, saj nekatere od njih navajajo zavajajoče informacije. Za pomoč pri izbiri ustrezne revije se lahko raziskovalci obrnete tudi na knjižnico.
PRIPOROČILA RAZISKOVALCEM BIOTEHNIŠKE FAKULTETE GLEDE OBJAVLJANJA V ZALOŽBAH S KOMERCIALNIM ODPRTIM DOSTOPOM (sprejeto na 3. redni seji Komisije za raziskovalno in razvojno delo BF dne 27.1.2022 in potrjeno na seji Kolegija dekanje Biotehniške fakultete dne 21.2.2022)
Več informacij o tem najdete na:
- Beall's List: seznam potencialno spornih založnikov in revij.
- Raziskovalni vodič "Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju" Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja, UL, FDV: na kaj je treba paziti pri presoji založnika (revije).
- Problem spornih revij, NUK
- Nezaupanja vredne založniške prakse
- Zapisnik sestanka s predstavniki OSIC-ev in ARRS-ja, točka 2 (.pdf): v primeru, da OSIC-i ugotovijo, da je bil članek objavljen v sporni reviji, lahko takšnim člankom zaradi vprašljivega recenzijskega postopka, spremenijo tip iz 1.01 v 1.04.
- 8 Ways to Identify a Questionable Open Access Journal, Chrissy Prater