V evropskih projektih je v skladu z odprto znanostjo vedno večji poudarek na ravnanju z raziskovalnimi podatki po principu FAIR: Findable, Accessible, Interoperable, Reusable - najdljivi, dostopni, povezljivi in ponovno uporabni podatki. Da bi zagotovili te pogoje, podatke trajno hranimo v zaupanja vrednih repozitorijih, jih opremimo z metapodatki, uporabljamo formate prosto dostopnih programov (npr. csv namesto xls) in priložimo datoteko »preberi me« (»read-me«) oz. razumljivo oblikovano razlago podatkov v drugi primerni obliki.
Kdaj in kako pripraviti »načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki« (NRRP) oz. »data management plan« (DMP)?
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki začnemo pisati pred začetkom raziskave oz. ob prijavi projekta in se tekom raziskave spreminja glede na potrebe (če pridemo v stik z nepredvidenimi drugačnimi podatki, se spremeni zakon ali narava dela itd.). Navadno ga je potrebno pregledati in po potrebi dopolniti na sredini ter na koncu raziskave, sicer pa pri tem sledimo zahtevam in časovnici projekta ali pravilniku doktorskega študija (v primeru doktorskih nalog).
V načrtu ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP/DMP) navedemo, katere podatke nameravamo zbirati, kje in kako jih bomo trajno hranili, ali jih nameravamo prosto deliti ali pa navedemo razloge, zakaj ne morejo biti dostopni javnosti ter kdo in pod katerimi pogoji lahko dostopa do njih.
Kje hraniti podatke in kako najti primerne repozitorije?
Raziskovalne podatke lahko trajno hranimo v repozitorijih, kjer so lahko popolnoma odprti javnosti ali delno odprti – dostopni samo določenim osebam, ki pridobijo dovoljenje za dostop ali pa so popolnoma zaprti, npr. v primeru obdelave osebnih podatkov. Take podatke pogosto lahko anonimiziramo, da so v tej obliki odprti javnosti. Za anonimizacijo obstajajo tudi že razvita orodja, npr. Amnesia (iz platforme Open Air).
Raziskovalci lahko izbirate repozitorije glede na možnosti na vašem področju in glede na vrsto podatkov (nekateri repozitoriji jemljejo samo podatke določenega formata ali določene vrste). Obstajajo tri vrste repozitorijev:
- Področni
- Institucionalni
- Splošni
Kadar le lahko, je priporočljivo izbrati področni repozitorij s specializiranim znanjem, saj ima ta zaposleno ekipo strokovnjakov, ki pozna točno te vrste podatke in vas že ob oddaji podatkov vodi (npr. zahteva podatek o temperaturi ali pH pri nekaterih laboratorijskih poskusih, kjer je to relevantno).
V Sloveniji imamo 2 mednarodno priznana zaupanja vredna repozitorija z licenco CTS in sicer Clarin (za jezikovne študije) in ADP – Arhiv družboslovnih podatkov za družboslovje. Tudi raziskovalci BF, ki pri svojem delu uporabljajo ankete ali intervjuje, lahko za te vrste podatke uporabijo ADP.
Vendar pa za vsa področja ne obstajajo področni repozitoriji in takrat se poslužimo institucionalnih repozitorijev. Zaposleni na UL lahko oddajajo svoje podatke v Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL).
V splošnih repozitorijih je sicer težje najti podatke, zato so pogosto izhod v sili, vendar nekatere od njih priznava tudi evropska komisija kot ustrezne (npr. Zenodo in Dryad), so pa pogosto plačljivi – sploh za objavljanje večje količine podatkov.
re3data.org (Registry of Research Data Repositories) je namenjen za iskanje in pregled repozitorijev raziskovalnih podatkov. Repozitoriji so predstavljeni s preko 40 podatki: država, znanstveno področje, vrsta raziskovalnih podatkov, predaja podatkov, dostopnosti podatkov, avtorske pravice, metapodatkovni standard, vrsta trajnih identifikatorjev podatkov, programska oprema repozitorija, certifikati kakovosti itn. Vključeni so podatki o preko 2500 repozitorijih po svetu.
Več o ravnanju z raziskovalnimi podatki si lahko preberete tudi na strani o doktorskem študiju, kjer najdete tudi obrazce za NRRP.
Ravnanje z raziskovalnimi podatki za doktorske študent(k)e