Agrovoltaika – izzivi in priložnosti za prihodnost kmetijstva in energetike

Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete UL je 26. marca 2025 gostil strokovno srečanje z naslovom Agrovoltaika - izzivi in priložnosti, ki je v sodelovanju s Slovene-Dutch Business Platform privabilo izjemno število udeležencev - preko 200 prijav kaže na veliko aktualnost teme, ki združuje pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije na istem prostoru.

20250326_agrovoltaika-19

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Moderatorka in profesorica dr. Ana Slatnar je uvodoma poudarila:

»Nihče od organizatorjev ni pričakoval tako visokega zanimanja. To potrjuje, da je agrovoltaika tema, ki odpira številna vprašanja in priložnosti, hkrati pa terja zelo premišljen in strokoven pristop. Veseli nas, da je Biotehniška fakulteta prostor tovrstne razprave.«

20250326_agrovoltaika-01

(FOTO: Jerneja Jakopič)

V pozdravnem nagovoru je prodekan Oddelka za agronomijo, prof. dr. Denis Rusjan, opozoril na kontekst agrovoltaike v današnjih razmerah: »V času vse večjih pritiskov po pridelavi hrane in samooskrbi, v luči kmetijskih in podnebnih sprememb ter rastočih energetskih potreb, agrovoltaika morda predstavlja eno od priložnosti za učinkovitejšo rabo določenega prostora, večjo odpornost določenih kmetijskih obdelav in dodatni vir prihodkov za kmetije.«

20250326_agrovoltaika-02

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Predsednik Slovene-Dutch Business Platform (Slovensko-Nizozemske poslovne platforme), Marko Sladojevič, je kot soorganizator poudaril mednarodno razsežnost povezovanja znanj in praks: »Naše združenje obstaja že od leta 2003, kar pomeni, da že več kot 20 let uspešno povezujemo agrarne rešitve Slovenije in Nizozemske ter širše Adria regije.«

20250326_agrovoltaika-03

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Svoje poglede je predstavila tudi prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete UL in koordinatorka pripomb fakultete na predlog novele Zakona o kmetijskih zemljiščih. V svojem nagovoru je izpostavila: »Z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki nam omogoča pridelavo hrane, je agrovoltaika nesprejemljiva – enako kot vsak drug poseg, ki ni namenjen kmetijski pridelavi.«

20250326_agrovoltaika-05

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Opozorila je na izkušnje iz tujine, kjer so agrovoltaične postavitve povzročile spremembe v tleh, povečano nevarnost erozije in posledično degradacijo:"V Evropi imamo že primere, kjer so agrovoltaični objekti vplivali na spremembo strukture tal in zmanjšanje rodovitnosti. Slovenija ima eno najmanjših površin obdelovalnih zemljišč na prebivalca v EU – tega si ne moremo privoščiti.«

agrofoto_1

(Vir: Canva)

Posebej kritična je bila do določb predlagane zakonodaje, ki omogočajo postavitev pilotnih agrovoltaičnih naprav tudi na najboljša kmetijska zemljišča in trajne travnike z boniteto do 30 točk:»Če novela zakona omogoča pilotne postavitve na različnih tleh, podnebnih območjih in kulturah, si lahko predstavljamo, kako številne bodo te naprave. Potrebujemo jasno strategijo in predvsem analizo – kaj se zgodi po zaključku projektov? Iluzorno je verjeti, da bodo vsi investitorji naprave odstranili. Imamo že dovolj primerov nesaniranih gramoznic in kamnolomov, ki so postali breme družbe.« Dekanja je zato pozvala k bolj premišljenemu pristopu: »Preden začnemo razmišljati o umeščanju sončnih panelov na kmetijska zemljišča, bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo – strehe kmetijskih objektov. To so površine, ki so že pozidane in nudijo realno možnost za samooskrbo z električno energijo, brez dodatnega posega v tla.«

agrovoltaika

(Vir: Canva)

V osrednjem strokovnem prispevku je dr. Igor Sirnik z ugledne Wageningen University na Nizozemskem predstavil prakso agrovoltaike v nizozemskem prostoru.

20250326_agrovoltaika-17

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Izpostavil je tri ključne točke:

  • Krožnost agrovoltaike je obravnavana predvsem z vidika ekonomske učinkovitosti.
  • Večina agrovoltaičnih objektov je vizualno skritih pred širšo okolico.
  • Pri umeščanju agrovoltaike je opažena velika variabilnost krajinskih sprememb.

Svoje poglede na agrovoltaiko in kmetijsko zakonodajo sta podala tudi dr. Boštjan Petelinc z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je predstavil zakonodajo s področja agrovoltaike, ter Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike, ki je udeležence nagovorila z video nagovorom. 

20250326_agrovoltaika-13

(FOTO: Jerneja Jakopič)

20250326_agrovoltaika-14

(FOTO: Jerneja Jakopič)

Po razpravi je sledila še zanimiva okrogla miza, ki jo je vodil moderator Luka Šinkovec (SDBP), z naslovom "Agrovoltaika: Izzivi in priložnosti za slovensko kmetijstvo?". Sodelujoči na okrogli mizi so bili:

  • predstavnik Ministrstva za okolje, prostor in energetiko
  • Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije)
  • dr. Blaž Germšek (Kmetijski inštitut Slovenije)
  • dr. Marko Zupan (Biotehniška fakulteta)
  • Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine)
  • predstavnik kmetijskega podjetja (GZS-ZKŽP)

20250326_agrovoltaika-36

(FOTO: Jerneja Jakopič)

 

Celoten dogodek z vsemi razpravami, predavanji in mnenji, si lahko pogledate tukaj: 

https://sdbp.miteam.eu/asset/SAxFppmjYgWZ7pa2x

Dogodek je odprl prostor za poglobljeno razpravo o vlogi agrovoltaike v slovenskem prostoru. Ključni izzivi ostajajo: kako hkrati ohraniti kmetijska zemljišča, omogočiti energetski prehod in podpreti kmete v iskanju trajnostnih rešitev. Z veliko udeležbo, strokovnimi prispevki in odkrito razpravo je Biotehniška fakulteta še enkrat potrdila svojo vlogo osrednje znanstvene in strokovne ustanove za razvoj trajnostnega kmetijstva.

20250326_agrovoltaika-06

(FOTO: Jerneja Jakopič)