V zadnjih letih smo priča občutnemu porastu cen hrane, kar se odraža tudi v zmanjšanju kupne moči. Leta 2005 smo lahko s povprečno neto plačo kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa le še 1.403 kilograme. Podobno se je zmanjšala tudi količina kruha, ki si jo lahko privoščimo s povprečno plačo.
(VIR: Canva)
Agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andrej Udovč, opozarja, da so vzroki za podražitve globalni – od vojnih razmer in vremenskih ekstremov, ki vplivajo na pridelke, do povečanega svetovnega povpraševanja po hrani. "Tako poceni hrane, kot smo jo imeli v preteklosti, ne moremo pričakovati. Po močnem dvigu cen hrane leta 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, so se trgi nekoliko stabilizirali, vendar cene še vedno rastejo," pojasnjuje.
prof. dr. Andrej Udovč
Najbolj se je v zadnjem letu podražilo oljčno olje (za 19,4 %), čokolada, maslo, kakav in kava. Leta 2023 smo za liter oljčnega olja plačali 14 evrov, medtem ko je bila cena leto prej še 9 evrov. Skupno so bile decembra 2024 cene hrane za 44,3 % višje v primerjavi s povprečjem leta 2015, pri čemer so največji skok zabeležili pri svežem sadju, krompirju in maslu.
(VIR: Canva)
V sosednjih državah, kot je Italija, so cene nekaterih osnovnih živil nižje, na Hrvaškem pa so potrošniki že organizirali bojkote zaradi visokih cen. Vprašanje ostaja, ali so tovrstni ukrepi učinkoviti in kakšne rešitve bi lahko prispevale k dostopnejši in kakovostnejši prehrani za vse.
Prof. dr. Udovč je bil na zgornja vprašanja v zadnjih tednih gost TV in radijskih oddaj Dejstva na POP TV in Vroči mikrofon na Valu 202.
Njegovi intervjuji/odgovori so dostopni na spodnjih povezavah:
Lepo vabljeni k ogledu!