Prof. dr. Rajko Bernik iz Oddelka za agronomijo UL BF pojasnjuje, kako lahko kmetje pred košnjo trave občutno zmanjšajo tveganje za prostoživeče živali v travi, posebej mladiče. Objavil je članek v reviji Lovec, 14. marca 2025 pa je sodeloval na okrogli mizi Lovske zveze Slovenije z naslovom Upadanje staleža srnjadi – vzroki in rešitve, kjer je predstavil Poročilo o reševanju mladičev srnjadi pred pokosom z brezpilotnimi letali.

Prof. dr. Rajko Bernik

Košnja kmetijskih površin pogosto predstavlja tveganje za prostoživeče živali, saj hitri in zmogljivi kmetijski stroji zmanjšujejo možnost, da bi se živali pravočasno umaknile. Vsako leto v Nemčiji zaradi košnje pogine med 60.000 in 100.000 srninih mladičev, prav tako so ogroženi zajci, ptice in druge talne živali. Čeprav noben kmet namenoma ne poškoduje divjih živali, sodobne kmetijske prakse, povečanje košenih površin in hitrost košnje povečujejo tveganje za nesreče.

V tujini so zato razvili različne ukrepe za zaščito divjih živali. V Nemčiji in Avstriji je na primer prepovedana košnja travnikov večjih od enega hektarja od zunaj proti notranjosti, kar omogoča živalim, da se pravočasno umaknejo. Prav tako se spodbuja zgodnja prva in pozna druga košnja, kar povečuje možnosti preživetja talnih gnezdilk in mladičev.

Rešeni mladiči srn z letalniki v letu 2020. (VIR: Bundesverband Piloten)

Med najuspešnejšimi metodami za reševanje živali so fizični pregledi travnikov pred košnjo, uporaba lovskih psov in letalnikov (dronov) s termovizijskimi kamerami, ki lahko hitro in učinkovito zaznajo živali v travi. V Nemčiji je skupina »Die Rehkitzretter« s pomočjo 115 letalnikov v enem letu rešila 5.764 živali, financiranje reševalnih letalnikov pa podpira tudi nemško zvezno ministrstvo za kmetijstvo.

Tehnične rešitve vključujejo tudi inovativne naprave, kot je Sensosafe podjetja Pöttinger, ki s pomočjo infrardečih senzorjev zazna živali v travi in samodejno dvigne kosilnico. Nekatera podjetja že razvijajo kosilnice s senzorji, ki opozarjajo voznika na prisotnost živali, kar zmanjšuje tveganje za nesreče.

Reševalec Pöttinger Sensosafe  (VIR: Pöttinger )

Poleg tehnoloških rešitev so pomembne tudi preventivne metode, kot so postavitev zvočnih in svetlobnih odganjalnikov divjadi, zgodnje preplašenje živali s sprehodom po travniku ali namestitev strašil pred košnjo. Prvi in najzanesljivejši način preprečevanja nesreč pa ostaja sodelovanje vseh uporabnikov kmetijskih površin – kmetov, lovcev, sprehajalcev in rekreativcev, ki lahko pravočasno opozorijo na prisotnost divjih živali.

Čeprav ni popolne rešitve, kombinacija zakonodajnih ukrepov, tehnoloških inovacij in ozaveščanja lahko bistveno zmanjša število žrtev košnje in omogoči sobivanje kmetijstva ter divjih živali.