Snežni leopardi so najbolj ogrožene velike mačke na svetu, vendar zaradi odročnega terena, kjer živijo, še vedno slabo poznamo njihovo številčnost in obnašanje. Mednarodna ekipa pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je raziskala, kako se snežni leopardi medsebojno sporazumevajo s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.

Slika 1: Snežni leopardi veljajo za najbolj ogroženo vrsto velikih mačk na svetu, čeprav je zaradi zahtevnega terena, kjer živijo, njihovo številčnost težko natančno oceniti. Foto: Mongolia Snow Leopard Project

Število snežnih leopardov se zmanjšuje in danes naj bi jih na svetu živelo le še okoli 3000, čeprav zaradi pomanjkljivega monitoringa točna številka ni znana. Da bi izboljšali učinkovitost spremljanja te skrivne vrste je mednarodna znanstvena ekipa iz Slovenije, Italije, Mongolije in ZDA, pod vodstvom raziskovalcev iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, opravila raziskavo v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji. Rezultati prve poglobljene raziskave o sporazumevanju snežnih leopardov so bili danes objavljeni v nemški znanstveni reviji Behavioural Ecology and Sociobiology.

Slika 2: Te gorske mačke živijo samotarsko življenje in se redko srečujejo, zato pa redno ohranjajo stike ena z drugo s pomočjo vonjalnih sporočil, ki jih puščajo na posebnih mestih, najraje na previsnih stenah v ozkih soteskah. (Foto: Mongolia Snow Leopard Project)

Raziskovalci so s pomočjo foto-pasti, iskanja znakov markiranja in sledenja v snegu ugotovili, da snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. Pri tem so potrdili, da je možno na podlagi števila jamic v pesku, ki nastanejo ob praskanju z nogami, zelo dobro predvideti prihodnjo obiskanost posameznih lokacij. 

»Te rezultate smo uporabili za razvoj novih smernic za izvajanja monitoringa snežnih leopardov s pomočjo foto-pasti. Poglobljeno razumevanje obnašanja živali v naravi bo pripomoglo k bolj učinkovitemu monitoringu, kar nam bo pomagalo pri usmerjanju ukrepov za ohranitev te ključne vrste v gorskih ekosistemih,« je povedal vodja raziskave, dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete.

Slika 3: Vonjalna sporočila najpogosteje puščajo s škropljenjem urina po skalah (levo), ali s kopanjem jamic v pesku (desno). Slednje lahko raziskovalci na terenu uporabijo pri odločanju o izbiri najprimernejših mest za nameščanje foto-pasti, s čimer se bistveno poveča uspešnost monitoringa. Ta poteka na podlagi slik unikatnih vzorcev kožuha. (Foto: Mongolia Snow Leopard Project)

Raziskavo je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (projekta ExtremePredator in InterMuc).

Cilj trajnostnega razvoja:

15 – življenje na kopnem

Povezavi do izvirnega znanstvenega članka:

- Krofel, M., Oliveira, T., Rovero, F., Groff, C., Augugliaro, C., Oberosler, V., Allen, M.L. 2025.  Communication behavior of the snow leopard (Panthera uncia): understanding marking-behavior patterns to optimize camera-trapping studies. – Behavioral Ecology and Sociobiology, 79: 32

Kontakt za dodatne informacije:

- dr. Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; e-mail: