V sredo, 12. februarja 2025, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal BFestival 2025, osrednji dogodek Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov in inovativnih rešitev s področja biotehnologije in trajnostnega razvoja.
(FOTO: Kristjan Jarni)
Dogodek je z nagovorom odprla dekanja Biotehniške fakultete, prof. dr. Marina Pintar. Izpostavila je pomen biotehnologije kot interdisciplinarne vede, ki združuje znanost, tehnologijo in trajnostni razvoj. Podrobno je predstavila študij biotehnologije na naši fakulteti, temeljne in izbirne predmete. Poudarila je, da je biotehnologija vključena v številna raziskovalna področja (zlasti rastlinska, mikrobna in živalska biotehnologija). "Sodelujemo v mnogih mednarodnih in domačih projektih, mnoge od njih naši raziskovalci tudi koordinirajo". Dodala je, da bo vloga biotehnologije pri oblikovanju trajnostne družbe še naraščala. "Na področju kmetijstva bodo biotehnološke rešitve ključne za proučevanje pridelkov in odpornost rastlin ob hkratni možnosti zmanjšanja uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Z napredkom v personalizirani medicini bomo priča razvoju terapij, prilagojenim posameznikovim genskim značilnostim, kar bo izboljšalo učinkovitost zdravljenja in zmanjšalo stranske učinke." Dekanja je omenila tudi krožno gospodarstvo, ki bo za namen recikliranja in ponovne uporabe omogočilo trajnostno uporabo virov s pomočjo biotehnoloških procesov. Ena največjih priložnostih za razvoj biotehnologije je tudi koncept "Eno zdravje", ki združuje zdravje ljudi, živali in okolja v enoten pristop. Kot je izpostavila, je vse navedeno izziv k razvoju biotehnologije na BF.
(FOTO: Kristjan Jarni)
Dogodka se je udeležil tudi rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen vlaganja v raziskave in sodelovanja med akademsko ter industrijsko sfero. "Biotehnologija je gotovo eno ključnih znanstvenih področij za prihodnja desetletja in za nadaljni razvoj človeštva, skupaj z digitalizacijo. Pred nami so številni izzivi, ne le klimatska kriza, kriza biodiverzitete, vse večje razlike med severom in jugom, demografske spremembe". Kot pravi, ima v ogromno izzivih s katerimi se srečujemo, prav biotehnologija izjemno pomembno vlogo. "Pred kratkim je začel teči projekt Slovenski genom, ki bo omogočil financiranje več slovenskih genomov in pot naprej k personalizirani medicini. Vesel sem, da ste na BF tako prodorni tudi mednarodno, da imate številne odlične projekte, tudi ERC projekt."
(FOTO: Kristjan Jarni)
BFestival – stičišče znanosti in gospodarstva
BFestival se je uveljavil kot stičišče znanja, inovacij in gospodarstva, kjer se raziskovalni dosežki povezujejo s praktičnimi izzivi in priložnostmi za industrijsko rabo.
Letošnja rdeča nit dogodka je bila vloga biotehnologije pri oblikovanju trajnostne prihodnosti, pri čemer so bile izpostavljene tri ključne teme:
- Novi in napredni bioosnovani materiali
- Trajnostne rešitve za blaženje vpliva človeka na okolje
- Biotehnološki pristopi v sodobni pridelavi hrane
Predavanja in ključni raziskovalni dosežki
Dogodek je ponudil vpogled v najaktualnejše raziskave, pri čemer so predavatelji predstavili prebojne rešitve na področju biotehnologije. Udeleženci so imeli priložnost zastavljati vprašanja, kar je prispevalo k živahnim diskusijam in interaktivnosti. Sklope predavanj so moderirali člani uredniškega odbora BFestivala 2025: prof. dr. Miha Humar, prof. dr. Damjana Drobne in prof. dr. Nataša Štajner.
- Novi in napredni bioosnovani materiali
Bakterijska nanoceluloza: vsestranski material z visoko uporabno vrednostjo v medicini in industriji – prof. dr. Janja Trček
Nanocelulozna funkcionalna embalaža – Urša Osolnik
Bio-osnovani materiali za trajnostno prihodnost – doc. dr. Davor Kržišnik
(FOTO: Kristjan Jarni)
- Biotehnološki pristopi pri sodobni pridelavi hrane
Biotehnološki pristopi žlahtnjenja ter trajnostna pridelava in uporaba tatarske ajde – prof. dr. Zlata Luthar
Od mikrospor do novih hibridnih sort zelja – doc. dr. Katarina Rudolf Pilih
Biotehnološki procesi za izboljšanje dostopnosti fenolnih spojin iz pirinih semen – doc. dr. Marjeta Mencin
Proteinski kompleksi iz užitnih gob kot trajnostna zaščita krompirja pred škodljivci – prof. dr. Kristina Sepčić
(FOTO: Karel Filip Drobne)
- Trajnostne rešitve za blaženje vpliva človeka na okolje
Uporaba biotehnoloških metod pri sledenju vira onesnaženja življenjskega okolja črne človeške ribice – doc. dr. Vesna Zupanc
Razumevanje strukture biofilmov za racionalno rabo antibiotikov – doc. dr. Iztok Dogša
Trajnostno upravljanje salmonidov v Sloveniji: varstvena genomika v praksi – dr. Jernej Bravničar
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
Predavatelji so odgovarjali na številna vprašanja občinstva, ki so se nanašala na praktične vidike uporabe raziskav, izzive pri prenosu znanja v industrijo ter prihodnje smeri razvoja biotehnologije. Interaktivnost dogodka je omogočila plodno razpravo.
(FOTO: Karel Filip Drobne)
BFestival - mreženjski dogodek akademskega sveta in gospodarstva
BFestival ni samo predstavitev raziskovalnih dosežkov, ampak tudi priložnost za spoznavanje in povezovanje raziskovalcev različnih študijskih in raziskovalnih področij ter prostor za koristno mreženje med gospodarstveniki in akademiki.
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
Okrogla miza: Kako biotehnologija oblikuje prihodnost?
Vrhunec dogodka je bila okrogla miza, kjer so predstavniki akademske in industrijske sfere razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih biotehnologija prinaša za trajnostni razvoj. Z moderatorjem okrogle mize, prof. dr. Petrom Dovčem, so sodelovali:
- Katja Križman (Tech4Meat d.o.o.),
- dr. Gregor Kosec (Acies Bio d.o.o.),
- Jure Vajs (Lek, član skupine Sandoz),
- dr. Barbara Hubad (JAFRAL d.o.o.),
- prof. dr. Jernej Jakše (Biotehniška fakulteta).
(FOTO: Karel Filip Drobne)
(FOTO: Karel Filip Drobne)
Razprava je osvetlila pomen sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, premostitev izzivov pri komercializaciji raziskav in nujnost interdisciplinarnega pristopa k reševanju okoljskih problemov.
(FOTO: Karel Filip Drobne)
Prav vsi gostje okrogle mize so se strinjali, da je potreba po usposobljenih kadrih s področja biotehnologije vse višja.
(FOTO: Karel Filip Drobne)
Dogodek je z zaključnimi mislimi in izrekanjem zahval zaokrožil prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost, prof. dr. Andrej Bončina, član uredniškega odbora BFestivala 2025.
Hvala vsem sodelujočim, predavateljem in gostom, ki so prispevali k uspehu BFestivala 2025.