Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, skupaj z dr. Žigo Malekom, je soavtorica novega posebnega poročila z naslovom "Interlinking climate change with the Water - Energy - Food - Ecosystems (WEFE) nexus in the Mediterranean Basin". V poročilu so avtorji iz različnih sredozemskih držav prikazali, kako ukrepi, ki se osredotočajo izključno na posamezne okoljske in podnebne izzive lahko vodijo v negativne posledice: lep primer so ukrepi širjenja namakalnih površin zaradi bolj pogostih suš, ki ne upoštevajo omejenih vodnih virov, kar lahko vodi do degradacije ekosistemov in pomanjkanje vodnih virov za ostale uporabnike. Ukrepi, ki naslavljajo podnebne izzive istočasno upoštevajoč vodne vire, energetiko, prehrano in ekosisteme – tako imenovani nexus ukrepi - so, kot je prikazano v poročilu, bolj primerni za prilagajanje na podnebno krizo v Sredozemlju.

»Sredozemsko morje je vir ponosa za 22 držav, ki ga obdajajo in je neločljiv del njihove identitete in kulturne dediščine« dodaja Projektni vodja za Energijo in Podnebje Unije za Sredozemlje Ines Duarte. »Vendar je čas da se sprijaznemo s tem, da Sredozemlja kot ga poznamo, ne bo več dolgo, v kolikor naši ukrepi za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb ne bodo zadostni. Zaradi tega je bila podpora zelenemu prehodu vedno ena izmed prednostnih nalog Unije za Sredozemlje«.

Poročilo predstavi številne ukrepe za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb, ki bodo lahko vodijo v čim uspešnejši in pravičen zeleni prehod. Med njimi so tako postopne kakor tudi sistemske spremembe, med njimi: ukrepi, temelječi na narave, agroekološko upravljanje s kmetijskimi zemljišči, kombinacija kmetijskih in energetskih ukrepov (agri-voltaika)…

Posebno poročilo je napisalo 60 strokovnjakov iz 15 sredozemskih držav in je bilo nedavno predstavljeno na Podnebni konferenci v Bakuju v Azerbajdžanu, predstavitev si lahko ogledate TUKAJ.

Poročilo je prosto dostopno na tej povezavi.