Otvoritev nove ograje Botaničnega vrta Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
V sredo, 20. novembra 2024, je Botanični vrt Univerze v Ljubljani s ponosom predstavil svojo novo ograjo, ki po 214 letih vrtnim površinam prinaša sodobno in estetsko zaokroženo podobo. Dogodek je zaznamoval pomemben trenutek v zgodovini vrta, ki je od svoje ustanovitve leta 1810 večkrat spreminjal svojo zunanjo podobo.
Otvoritve so se, poleg vodje Botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, udeležili še dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marina Pintar, podžupan Mestne občine Ljubljana, sicer tudi arhitekt ograje, docent Rok Žnidaršič ter vrsta gostov in obiskovalcev Botaničnega vrta, med drugim dva častna meščana Ljubljane: Jože Mermal, predsednik uprave BTC Ljubljana in prof. Janez Koželj, dolgoletni mestni arhitekt, mestni urbanist in nekdanji podžupan Ljubljane.
Novo ograjo, ki je nastala ob rekonstrukciji Ižanske ceste, je v celoti financirala Mestna občina Ljubljana. Njen preprost in eleganten dizajn odlično dopolnjuje naravno in zgodovinsko bogastvo vrta.
Ob tej priložnosti so zbrani poudarili, da si je Botanični vrt dolga leta prizadeval za estetsko zunanjo ureditev ob Ižanski cesti. S podporo Mestne občine Ljubljana je ta vizija zdaj uresničena. Vodja Botaničnega vrta, dr. Jože Bavcon, je v govoru izpostavil hvaležnost za pomoč Mestne občine Ljubljana: "Smo v tej fazi res zelo hvaležni Mestni občini Ljubljana, gospodu županu Zoranu Jankoviču in podžupanu, doc. Roku Žnidaršiču, ki sta takoj razumela, da je ob tako lepi prenovi Ižanske ceste, tudi zunanja podoba našega vrta tista, ki ima za mesto prav enak pomen, saj kaže njegov odnos do narave torej tisto kar je bilo leta 2016 z zeleno prestolnico obeležno po celi Evropi in svetu. In je še vedno ali pa še bolj pomembno danes. Lahko bi rekel, da je v luči 'Kunminške deklaracije', ki govori o sožitju človeka z naravo, prav to, kar zgodbo zelene prestolnice Ljubljane samo nadgrajajuje".
Ljubljanski podžupan in arhitekt ograje, doc. Rok Žnidaršič je ob otvoritvi izpostavil, da Botanični vrt pravzaprav razume kot 'laboratorij' za obvarovanje dragocenih rastlin pred podnebnimi spremembami, zunanjimi vplivi. "Ograja je nekoliko višja od prejšnje, dotrajane, a s tem sprošča pogled v Botanični vrt, ki je del javnega prostora".
Podžupan doc. Rok Žnidaršič je razkril tudi nadaljne visoke načrte MOL-a z Botaničnim vrtom: "Ne želimo ga samo vključevati v mestne projekte (npr. za ozelenitev ostrešnic) temveč želimo sodelovati pri njegovi prihodnji infrastrukturi in širitvi. Rešitev za manjkajoči zimski rastlinjak vidimo v širitvi Botaničnega vrta proti JV Ljubljane, proti Kodeljevem". Botanični vrt bo v bodoče razširjen v krajino med Gruberjevim kanalom in Golovcem, je potrdil podžupan, doc. Žnidaršič. "S tem bo vrt dobil nove možnosti za svojo integracijo v mestni prostor".
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je globoka hvaležna vsem, ki so prispevali k nastanku nove ograje, in vsem gostom, ki so novo zunanjo podobo Botabičnega vrta počastili s svojo prisotnostjo na otvoritvi. Nova ograja je dokaz, da sodobna arhitektura in zgodovinska dediščina lahko hodita z roko v roki.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani ostaja odprt za obiskovalce, ki bodo ob obisku lahko občudovali tudi to pomembno novo pridobitev.