Zajtrk je prvi obrok, ki ga zaužijemo v dnevu. Z njim našemu telesu zagotovimo energijo za delo in razmišljanje, saj naj bi predstavljal približno 20 % naših energijskih potreb. Žal pa ga Slovenci med tednom, še posebej mladostniki in zaposleni, vse prevečkrat izpustimo. Redno zajtrkovanje sicer sodi med zdrave prehranske navade. Študije so pokazale, da uživanje zajtrka ugodno vpliva na naše kognitivne sposobnosti, tudi tveganje za nastanek nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni je lahko manjše, če zajtrkujemo. Raziskave tudi kažejo, da ljudje, ki izpuščajo zajtrk, kasneje v dnevu pogosto zaužijejo več energije, kot bi jo, če bi zaužili zajtrk, kar lahko dolgoročno, ob premalo telesne dejavnosti, vpliva na pridobivanje telesne mase. Študije tudi povezujejo zajtrkovanje z našim odnosom do sadja in zelenjave. Tisti, ki zajtrkujejo, zaužijejo več sadja in zelenjave. Na splošno velja, da imajo ljudje, ki zajtrkujejo, bolj zdrav življenjski slog.

Pomembno je, da je zajtrk uravnotežen obrok, tako kot vsi ostali. Poleg tega pa naj bo ob tednu slovenske hrane še lokalen, torej slovenski!

(FOTO: Mojca Korošec)

Povezava s trajnostjo in lokalno pridelano hrano

Tradicionalni slovenski zajtrk ostaja simbol povezovanja z naravo in nas uči spoštovanja do lokalno pridelane hrane. Hkrati nas opominja na pomen ohranjanja slovenskih kmetij in čebelarskih praks ter spodbuja razumevanje, kako nepredvidljiva narava lahko vpliva na naše vsakdanje življenje.

Tradicionalni slovenski zajtrk in samooskrba Slovencev s hrano sta tesno povezana. Zajtrk simbolizira preprostost in trajnost lokalno pridelane hrane, medtem ko samooskrba zagotavlja, da so ta živila na voljo v zadostnih količinah. Povečanje samooskrbe v Sloveniji bo omogočilo, da bomo še naprej uživali v teh preprostih, a pomembnih živilih. Hkrati to pomeni pridelavo kakovostnih in hranljivih živil, kar prispeva tudi k zdravju ljudi v naši družbi.

Samooskrba Slovencev s hrano postaja vse večji izziv, med drugim tudi zaradi podnebnih sprememb. Neugodne vremenske razmere so v zadnjih letih močno vplivale na slovensko samooskrbo s sadjem in medom, dveh ključnih sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka. Pomladne pozebe, poletne suše, toče in druge ekstremne vremenske razmere so povzročile velik upad pridelave določenih vrst sadja, predvsem jabolk, hrušk, češenj in breskev. Prav tako so slabe vremenske razmere povzročile nevšečnosti tudi čebelarjem. To dodatno poudarja pomen spodbujanja trajnostnih kmetijskih praks, ki zmanjšujejo vpliv na okolje in zagotavljajo hrano, pridelano brez pretirane uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Za prihodnje generacije je pomembno, da ohranimo tovrstne tradicionalne projekte, ki vključujejo živila, ki jih pridelujemo doma (kruh, maslo, med, mleko in jabolka). S tem, ko otroke že od malih nog učimo o pomenu lokalno pridelanih živil, pomembno prispevamo k razumevanju trajnostnih vrednot in zagotavljanju prehranske neodvisnosti.

(FOTO: Mojca Korošec)

Tradicionalni slovenski zajtrk na Biotehniški fakulteti

Sekcija študentov živilstva in prehrane bo tudi letos za vse študente in vse zaposlene pripravila slovenski tradicionalni zajtrk. Sestavljen bo iz kosa kruha, masla, medu, orehov in jabolka. Poleg klasičnega tradicionalnega zajtrka bomo pripravili tudi sodobnejšo različico zajtrka, pri katerih bo maslo zamenjala albuminska skuta, ki v obroku zagotavlja vir kakovostnih beljakovin.

Slovenski tradicionalni zajtrk bomo za študente in vse zaposlene pripravili 27. novembra v jutranjih urah na Oddelku za živilstvo.

Avtorji objave so: doc. dr. Tanja Pajk Žontar, asist. Tina Prevc, Študentje živilstva in prehrane, podsekcija Slovenskega prehranskega društva