Ogrožnost drevesnih vrst: izzivi in ukrepi za prihodnost
Ljubljana, 7.11. 2024 – Nedavno objavljeno poročilo Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) je razkrilo, da je vsaki tretji drevesni vrsti na svetu grozi izumrtje. To predstavlja resno grožnjo za ekosisteme in življenje na Zemlji, saj imajo drevesa ključno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete, uravnavanju podnebja ter zagotavljanju življenjskih virov za številne žive organizme, vključno s človekom.
Po poročilu IUCN, v katerem je sodelovalo več kot 1000 strokovnjakov z vsega sveta, je bilo ocenjenih 47.282 drevesnih vrst, pri čemer je 16.425 vrstam (torej tretjini) ugotovljena grožnja izumrtja. Med temi vrstami sta tudi splošno znana navadni divji kostanj in dvokrpi ginko, ki imata pomembno vlogo v medicini. Glavni vzroki za ogrožnost drevesnih vrst so izguba habitata zaradi širitve urbanih in kmetijskih površin, vnos invazivnih vrst in bolezni ter podnebne spremembe.
Dvokrpi ginko
Stanje drevesnih vrst v Sloveniji
Po poročilu IUCN nas je zanimalo, kako je z ogroženimi drevesnimi vrstami v Sloveniji. Izr. prof. dr. Irena Maček z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete opozarja, da je tudi v Sloveniji nekaj drevesnih vrst vključenih na rdeči seznam ogroženih vrst, med njimi na primer navadni rakitovec, ki spada med prizadete vrste s kritično upadajočo številčnostjo. "Druge vrste, kot so tatarski javor, rdečeplodni brin, navadni lovor, mandljevolistna hruška in črničevje, so redke in večinoma omejene na obalno regijo, kjer so naravni habitati pod velikim pritiskom zaradi poselitve," pojasnjuje izr. prof. dr. Maček z Oddelka za biologijo.
Dodaja, da izguba habitatov ključno vpliva na ogrožnost drevesnih vrst. Nekateri gozdni in grmiščni habitatni tipi v Sloveniji sodijo med prednostne habitatne tipe EU, ki se znotraj EU prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, saj so ogroženi zaradi urbanizacije in podnebnih sprememb. "Zlasti obrežna vrbovja, jelševja in jesenovja so bila prizadeta tudi pri sanaciji vodotokov po poplavah, kar je bistveno vplivalo na ekološko ravnovesje obrežnih in rečnih ekosistemov," je dodala.
Mednarodna perspektiva in ukrepi
Prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti poudarja, da je hitrost izumiranja vrst danes izjemno skrb vzbujajoča. "Med najbolj ogroženimi so redke reliktne vrste iz preteklih geoloških obdobij, kot sta dvokrpi ginko in navadni divji kostanj," je dejal. Pri tem dodaja, da so sicer vse slovenske avtohtone drevesne vrste na globalnem rdečem seznamu uvrščene v kategorijo "najmanj zaskrbljujoče", vendar to ne zmanjšuje potrebe po njihovi zaščiti, saj so nekatere vrste v Sloveniji redke in omejene na specifična območja.
Terebint (Pistacia terebinthus) (foto R. Brus)
"Med ranljive vrste v Sloveniji spadata navadna jagodičnica in terebint, med redke pa tatarski javor in koprivovec," je pojasnil prof. dr. Brus in dodal, da je pomembno ohranjati tudi drevesa, ki rastejo na meji svojega naravnega areala, saj imajo poseben ekološki pomen.
Navadna jagodičnica (Arbutus unedo) (foto: R. Brus)
Nujnost ohranjanja dreves in ekosistemov
Poročilo IUCN opozarja, da je za zaščito drevesnih vrst nujna ohranitev in obnova gozdnih habitatov ter vzpostavitev semenskih bank in zbirk v botaničnih vrtovih. „Izumiranje drevesnih vrst ima daljnosežne posledice za ekološko ravnovesje in medvrstne povezave znotraj ekosistemov, saj so drevesa v simbiozi z drugimi organizmi, kot so mikorizne glive,“ poudarja izr. prof. dr. Maček. "Na spodnji sliki je vsem poznani jesenski goban, ki živi v simbiozi z več drevesnimi vrstami. Izumiranje drevesnih vrst in izguba habitatov bo vplivala na številne povezave znotraj kompleksnih ekoloških mrež, mnogih med njimi še niti ne poznamo", je zaključila izredna profesorica Katedre za ekologijo in varstvo okolja Oddelka za biologijo BF.
Jesenski goban (Boletus edulis) (foto: L. Maček)
Ohranjanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter preprečevanje invazivnih vrst in bolezni so ključni koraki za zagotovitev prihodnosti drevesnih vrst in življenjskega okolja, od katerega smo vsi odvisni.