Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil podatke o pričakovanih pridelkih za leto 2024, ki kažejo na nadpovprečno letino jabolk in hrušk ter obetavne pridelke pri koruzi, krompirju in oljnicah. Slovenski sadjarji in pridelovalci poljščin bodo tako letošnje leto zaključili z obilnejšimi pridelki, ki so večinoma nad povprečjem zadnjega desetletja, kar pomeni pozitiven korak za lokalno oskrbo s kakovostnimi domačimi pridelki.
Bogata letina jabolk in hrušk
Letošnja sezona je bila za sadjarje izjemno uspešna, saj pričakujemo nadpovprečne količine jabolk in hrušk. Povprečni pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih naj bi dosegel 28,6 tone na hektar, kar je kar za četrtino več od desetletnega povprečja, skupno pa se pričakuje približno 54.500 ton jabolk. Podobno uspešni so tudi ekstenzivni sadovnjaki, kjer naj bi povprečni pridelek znašal 46,5 kg na drevo, kar je 45 % nad dolgoletnim povprečjem.
Tudi pri hruškah beležimo nadpovprečne rezultate – v intenzivnih sadovnjakih naj bi pridelek dosegel 19,3 tone na hektar, kar predstavlja skoraj 40 % povečanje v primerjavi s preteklimi desetimi leti. Ekstenzivni sadovnjaki pričakujejo povprečni pridelek 30,6 kg na drevo, kar je tretjino več kot v preteklih letih.
Takole je letošnjo letino sadja pojasnil prof. dr. Robert Veberič iz Oddelka za agronomijo: "Letos smo se sicer v nekaterih predelih Slovenije, kljub izjemno zgodnjemu cvetenju, izognili spomladanski pozebi. V večjem delu Slovenije je pa bila pozeba, ki ni vplivala samo na izgubo pridelka, ampak je zmanjšala tudi kakovost plodov. To se zlasti odraža v poškodovani kožici plodov, ki se je zarasla s plutastim tkivom in taki plodovi so manj zanimivi za potrošnika. Kljub večji skupni količini pridelka jabolk v primerjavi s prejšnjimi pozebenimi leti, je povprečen pridelek 28,6 tone na hektar gotovo premajhen za intenzivne nasade".
(FOTO: Robert Veberič)
Pridelki koruze, krompirja in oljnic nad povprečjem
Letošnji pridelki prinašajo dobre rezultate tudi za pridelovalce koruze, krompirja in oljnic. Koruza, ena najpomembnejših poljščin pri nas, naj bi prinesla povprečen pridelek 9 ton koruze za zrnje na hektar, silažna koruza pa naj bi dosegla 44,2 tone na hektar, kar je za 6 % več kot lani.
Tudi pridelovalci krompirja lahko pričakujejo pozitivno sezono, saj skupni pridelek znaša okoli 70.400 ton, kar je desetino več od lanskega pridelka. Povprečni pridelek krompirja bo s 27,4 tone na hektar kar za 6 % nad desetletnim povprečjem.
Med oljnicami se letos odlično obeta predvsem pri pridelavi sončnic in soje. Povprečni pridelek sončnic naj bi dosegel 2,4 tone na hektar, kar predstavlja petino povečanje glede na lansko letino. Letina soje bo letos rekordna, saj se pričakuje pridelava 11.300 ton, kar je največ od leta 1991.
Pridelki hmelja in grozdja nekoliko nižji
Kljub uspešni letini večine poljščin so vremenske razmere prizadele pridelovalce hmelja in grozdja. Zaradi vremenskih izzivov je pričakovani pridelek hmelja za 17 % manjši kot lani, medtem ko bo skupni pridelek grozdja za približno 8 % nižji od lanskega. "Podatek o samo 8 % manjšem pridelku grozdja v letošnjem letu, glede na pretekla povprečja, me je nekoliko presenetil, saj so bili podatki s terena precej drugačni," pravi prof. dr. Denis Rusjan, prodekan Oddelka za agronomijo. Ocena izpada pridelka, ki so jo podajale strokovne inštitucije ter pridelovalci je bila precej večja, predvsem na Primorskem, kjer je izpad pridelka marsikje presegal 40 %, celo 50 %. Sklepati gre, da je bila v Podravju in Posavju letina zelo dobra, celo nadpovprečna. Tako velikemu izpadu pridelka na Primorskem so botrovale predvsem lokalne neprilike, ki so se dogajale od pomladi do trgatev. Spomladi je marsikje veliko škodo povzročila pozeba, kasneje je nastopilo daljše obdobje z veliko dežja in nižjimi temperaturami, kar je zaviralo rast trte in socvetij ter nastavka grozdov, marsikje so bile zaradi dežja tudi večje okužbe s peronosporo vinske trte. Pozno spomladi in poleti je bilo daljše obdobje vročine, ki je prav tako zaviralo razvoj in rast jagod oziroma grozdov, kar se je kasneje odražalo v znatno manjši masi pridelka".
Prof. dr. Rusjan sklepa, da je dodatno škodo poleti povzročila toča, drugje močni nalivi, tudi plazovi in poplave, kar je še dodatno zmanjšalo pridelek. "Zaradi podnebnih sprememb in prepočasnih prilagajanj vinogradništva na nove pridelovalne razmere, lahko v bodoče pričakujemo vse pogostejše gospodarske škode, ki se bodo žal odražale predvsem v opuščanju vinogradov."
Leto 2024 prinaša pomemben uspeh za slovensko kmetijstvo in lokalno pridelavo, saj bodo večji pridelki ključnih živil pripomogli k stabilni oskrbi s kakovostnimi domačimi pridelki.