Članek objavljen v mednarodni reviji Environmental Research Letters je izredno pomemben, saj predstavlja prvo poskus kartiranja gostote in tipa paše goveda na tako visoki prostorski ločljivosti. Študija tudi kot prva loči različne tipe paše: govedo, ki se pase na sonaravnih ekosistemih, kot npr. visokogorski pašniki; govedo ki se pase na intenzivnih pašnikih; in govedo brez dostopa do zunanjih površin (t.i. »zero grazing« sistemi).

Dosedanji podatki o paši goveda niso omogočali analize intenzivnosti rabe na lokalni ravni, hkrati pa niso ločili med različnimi tipi paše. Študija je zaradi tega pomemben preskok v boljše razumevanje, kako upravljamo s travniškimi ekosistemi v Evropski Uniji, saj so vplivi na njih drugačni v kolikor gre za ekstenzivne ali ekstenzivne pašnike, ali pa za travinja z namenom košnje. Ločitev med govedom, ki se pase in tistim, ki preživi ves čas v hlevu je pomembna iz različnih vidikov. Prvi je dobrobit živali, saj je le-ta drugačna v sistemih kjer živali nimajo dostopa do zunanjih površin. Drugi je vpliv goveda, ki se pase, saj visoka gostota živali na paši vodi v teptanje in bolj zbita tla.

Študija je tudi pomembna za upravljanje s krajinami, saj je pašništvo pomembno za preprečevanje opuščanja travinj in njihovega zaraščanja, kar je pomembno tako za evropske kulturne krajine, kakor tudi za travniško biotsko raznovrstnost.

Pomemben je tudi družbeno-kulturni vidik, saj študija jasno prikaže velike razlike med govedorejskimi sistemi različnih evropskih držav. Avtorji so ugotovili, da ima približno 54% goveda v Evropski Uniji dostop do zunanjih pašnih površin, pri čemer so velike razlike med posameznimi članicami: medtem ko se le okoli 12% goveda v Italiji pase, preživijo skoraj vse živali na Švedskem in Irskem večino časa zunaj.

Študija, skupaj s prosto-dostopnimi podatki, omogoča številne nadaljnje raziskave: od bolj natančnih ocen intenzivnosti rabe travniških ekosistemov, do izpustov toplogrednih plinov, onesnaževanja tal in voda z gnojili, in ohranjanjem evropskih krajin.

Članek je prosto dostopen na tej povezavi.

Prostorski podatki pa so prosto dostopni tukaj.