Bruselj, 16. oktober 2024 – Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, skupaj s profesorjem Jurijem Diacijem, je soavtorica novega poročila, ki poudarja pomen dolgoročnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Poročilo z naslovom "Gospodarjenje z ogljikom v evropskem gozdarskem sektorju", ki ga je izdal Evropski inštitut za gozdove (EFI), izpostavlja nujnost prehoda na trajnostne gozdnogojitvene prakse, s poudarkom na dolgoročni odpornosti gozdov namesto hitrega pridobivanja dobička.
Poročilo, v katerem so sodelovali številni evropski strokovnjaki, poudarja pomen uvajanja finančnih mehanizmov, kot so časovno omejeni ogljični krediti, ki bi lastnikom gozdov, upravljajo kar polovico evropskih gozdov, omogočili dolgoročno finančno vzdržnost pri ohranjanju gozdov. Te kredite bi bilo mogoče prilagajati glede na količino shranjenega ogljika v naravnih ekosistemih, kar bi spodbudilo prehod na trajnostne metode upravljanja.
Prof. Jurij Diaci iz Biotehniške fakultete je v okviru poročila izpostavil pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti in dolgoročnega zdravja gozdov za ublažitev podnebnih sprememb. "Gozdovi imajo ključno vlogo pri sekvestraciji ogljika, vendar je nujno, da se pri upravljanju osredotočimo na dolgoročno odpornost gozdov, namesto na kratkoročne gospodarske učinke," je dejal prof. Diaci.
Gojenje odpornih gozdov: novo poročilo poziva k dolgoročnim praksam namesto hitrega pridobivanja dobička
· Podrobna analiza gospodarjenja z gozdovi v Evropi razkriva, da je smiselno lastnike finančno spodbuditi, da pospešujejo dolgoročno odpornost gozdov, namesto da so usmerjeni v kratkoročne ekonomske učinke, ki jih dosegajo z eksploatacijskimi sečnjami in krčenjem gozdov.
· Novi finančni mehanizmi, kot so časovno omejeni ogljični krediti, so označeni kot najboljša spodbuda za lastnike, ki gospodarijo z več kot polovico (50 %) evropskih gozdov.
· Koordiniranje nasprotujočih si podnebnih in energetskih politik bi lahko Evropski uniji pomagalo doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 - oblikovalci politik morajo uskladiti cilje politik.
· Ponovna zasaditev in premišljeno obnavljanje gozdov sta najučinkovitejši metodi za sekvestracijo ogljika, ki presegata pospeševanje raznovrstnosti dreves in podaljševanje proizvodnih obdobij.
Poročilo z naslovom "Carbon Farming in The European Forestry Sector" (Gospodarjenje z ogljikom v evropskem gozdarskem sektorju), ki je bilo predstavljeno poslancem Evropskega parlamenta, Evropski komisiji in nacionalnim ministrstvom po vsej celini na dogodku EFI ThinkForest, kaže, kako lahko gozdovi EU, ki pokrivajo 40 % celine, povečajo svojo zmogljivost kot dolgoročni ponori ogljika in pomagajo Uniji doseči cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna.
To je odvisno od ključnega dejavnika: opustitve praks kratkoročnega ustvarjanja dobička. Ker je skoraj polovica evropskih gozdov v zasebni lasti, je smiselno lastnike gozdov bolje spodbujati, da bi se usmerili v dolgoročno gospodarjenje. Uvedba neke vrste začasnih ogljičnih kreditov, ki upoštevajo začasno naravo shranjevanja ogljika v naravnih ekosistemih in se vsako leto ponovno izmerijo, bi lahko lastnikom zagotovila finančno podlago za opustitev praks, ki prinašajo hitre dobičke, vendar slabšajo okolje, kot so eksploatacijske sečnje ali krčenje gozdov.
Prof. Tommaso Chiti z Univerze v Toskani je povedal: "Časovno omejeni ogljični krediti so namenjeni reševanju problema, s katerim se včasih soočajo sonaravne rešitve, saj shranjevanje ogljika ni trajno, in sicer tako, da ponujajo ogljične kredite za eno leto shranjevanja ogljika. Namesto enkratnih vnaprejšnjih plačil, prožnost in ponovna uporaba začasnih ogljičnih kreditov zagotavlja, da kredit natančno upošteva količino shranjenega ogljika, kar povečuje zaupanje in preglednost med kupci na trgu ogljika."
V poročilu je tudi predlagano, da bi bilo smiselno začasne ogljične kredite uporabljati kot finančni prispevek k podnebnim ukrepom in ne kot izravnalni ukrep. Poročilo priporoča razširitev geoprostorskega spremljanja in preverjanja s strani tretjih oseb, da bi zagotovili, da ogljični krediti, pridobljeni s projekti ogljičnega gozdarstva, resnično odražajo njihove koristi za podnebje.
Poročilo tudi ugotavlja, da sta ponovna zasaditev in premišljeno obnavljanje gozdov najučinkovitejši metodi za dolgoročno shranjevanje ogljika. Pospeševanje raznovrstnosti drevesnih vrst, podaljševanje proizvodnih obdobij, kmetijsko gozdarstvo in upravljanje mokrišč so prav tako označeni kot pomembne metode za odpravo učinkov netrajnostne rabe tal, ki je poslabšala več kot 60-70 % evropskih tal.
Dr. Ana Rey, članica španskega znanstvenega sveta, je dejala: "Gozdovi so najboljša naravna tehnologija za odstranjevanje CO2, ki jo imamo na voljo, vendar jih zaradi boja proti podnebnim spremembam vse bolj ogrožajo gozdni požari, suše in neurja. Trenutno se z večino evropskih gozdov gospodari za proizvodnjo lesa, pri čemer je pridobivanje koristi od sekvestracije ogljika dodaten kratkoročni dobiček, namesto da bi se usmerili v dolgoročno igro pospeševanja njihovega zdravja in odpornosti. Vendar bi morala biti najpomembnejša prednostna naloga, da gozdovi izpolnijo svojo sposobnost ohranjanja biotske raznovrstnosti, pomembnih zalog vode in izboljšanja kakovosti zraka za ljudi."
Da bi EU lahko izkoristila vse možnosti gozdov za sekvestracijo ogljika in ublažitev podnebnih tveganj, poročilo poziva oblikovalce politik, naj ponovno preučijo okvire za učinkovite ukrepe ogljičnega gozdarstva. Medtem ko EU spodbuja uporabo lesa v gradbeništvu in energetiki, več nacionalnih vlad financira ukrepe za zmanjšanje pridobivanja lesa. Usklajevanje politik za zagotavljanje odpornosti na podnebne grožnje bo EU pomagalo doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
Vir: Chiti, T. et al., 2024. Carbon Farming in the European Forestry Sector. Evropski inštitut za gozdove.
32541079_FSTP17_Carbon_farming_in_the_European_forestry_sector_24_09_17.pdf