Na UL je 10. In 11. oktobra potekala mednarodna konferenca o komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov.
Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študij in študentske zadeve: “Podnebne spremembe so z nami, ne bodo izginile, lahko postanejo naša nova normalnost. To pa ne pomeni, da jih moramo sprejeti,” je povedala in poudarila pomen konference kot izjemne priložnosti za soustvarjanje odnosa med znanostjo in javnostjo, predvsem pa oblikovanje “prostora, v katerem bomo lahko medsebojno sodelovali in našli skupen konsenz o tem, kako ukrepati.”
Znanstvene pristope in vprašanja o komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov so naslovili tudi osrednje govorke in govorci. James Painter z Inštituta Reuters Univerze v Oxfordu, Tjaša Pogačar, meteorologinja in klimatologinja z Univerze v Ljubljani, Anastasia Denisova, predavateljica novinarstva na katedri za medijske in komunikacijske študije univerze v Westministru in Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.
Tjaša Pogačar, klimatologinja in meteorologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je predavanje namenila premisleku o naraščajočem tveganju vročinskega stresa v spreminjajočem se podnebju, pri čemer je opozorila na zaposlene različnih delovnih področij, ki svoje delo vse pogosteje opravljajo v neprimernih delovnih razmerah. “Temperatura zraka in s tem toplotna obremenitev v Sloveniji izjemno naraščata. Napovedi podnebnih sprememb kažejo, da se bo ta trend nadaljeval, povečalo se bo tudi število dni povezano s tveganjem vročinskega stresa, predvsem v zaposlitvenih panogah, ki zahtevajo (težje) fizično delo.”
James Painter z Inštituta Reuters Univerze v Oxfordu je predstavil analize medijske in novinarske (vizualne) komunikacije ekstremnih dogodkov v Evropi, Veliki Britaniji in Indiji. Izpostavil je tudi pomen pozitivnih zgodb, ki spodbujajo k ukrepanju, razpravi, premisleku.
Nanj se je posredno navezala Anastasia Denisova, predavateljica novinarstva na katedri za medijske in komunikacijske študije univerze v Westministru: “Občinstvo je mnogokrat izpostavljeno le eni ali drugi skrajnosti komunikacije. Novinarke in novinarji se morajo naučiti vsebinskega nagovora, predvsem na način, ki pojasnjuje večplastno, znanstveno in z željo po iskanju rešitev,” je poudarila in dodala: “Mediji morajo znati komunicirati dejstvo, da je zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb privzeta miselnost večine,” pri čemer dramatizacija in katastrofičnost ne spodbujata k sodelovanju, temveč prelaganju odgovornosti.
(FOTO: Anže Malovrh)