Raziskovalci, predavatelji in drugi strokovnjaki s področja varstva rastlin z Biotehniške fakultete delujejo tudi v okviru Društva za varstvo rastlin Slovenije, ki ima od začetka sedež prav na Biotehniški fakulteti. V okviru omenjenega društva prenašajo svoje znanje v prakso tudi na vrhunskih strokovnih srečanjih, kakršna so slovenska posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, ki jih društvo organizira vsako drugo leto in spadajo med najbolj obiskana domača vrhunska strokovna srečanja s področja kmetijstva, saj se jih navadno udeleži med 250 in 350 udeležencev.

 
Organizacijski odbor 16. SPVR v Bohinjski Bistrici.

V okviru delovanja društva so tako pred dnevi izdali Zbornik predavanj in referatov 16. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, v katerem so objavljeni polni prispevki aktivnih udeležencev dogodka iz področij varstva poljščin in krmnih rastlin, varstva sadnega drevja, oljk in jagodičja,  varstva gozdnega drevja,  varstva vrtnin, varstva vinske trte, fitofarmacevtskih sredstev in okolja in splošne sekcije.

 
Prof. dr. Stanislav Trdan, mag. Katarina Groznik in mag. Domen Bajec na uvodni slovesnosti 16. SPVR 2024.

16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, na katerem je društvo obeležilo tudi 30. obletnico delovanja, je bilo sicer v mnogih segmentih rekordno. Na uvodni slovesnosti posvetovanja, ki se ga je udeležilo 370 udeležencev iz Slovenije in še 9 držav (Španije, Italije, Grčije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Nove Zelandije), so zbrane nagovorili  Monika Ravnik, podžupanja Občine Bohinj, mag. Katarina Groznik, vodja Sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, prof. dr. Jasminka Igrc Barčić, predsednica Hrvaškega društva za varstvo rastlin, dr. Goran Aleksić, predsednik Društva za varstvo rastlin Srbije, prof. dr. Nedžad Karić, podpredsednik Društva za varstvo rastlin v Bosni in Hercegovini. Na uvodni slovesnosti je bilo podeljenih tudi 5 srebrnih priznanj Društva za varstvo rastlin Slovenije za posebne zasluge na področju varstva rastlin, udeleženci pa so bili seznanjeni tudi z novimi akademskimi nazivi, ki so jih v obdobju od zadnjega posvetovanja pridobili člani društva ali pa so člani društva v teh postopkih sodelovali kot mentorji.

 
Udeleženci uvodne slovesnosti 16. SPVR Bohinjska Bistrica 2024.

Na posvetovanju je bilo predstavljenih 139 prispevkov (80 ustnih predstavitev in 59 posterjev), soorganizatorja tokratnega dogodka pa sta bila Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete in KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Pokrovitelj posvetovanja je bilo MKGP - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pomemben finančni doprinos za nemoteno organizacijo in izvedbo samega dogodka ter dejavnosti po posvetovanju (zlasti povezane z objavo zbornika) pa sta zagotovila še dva sponzorja, devet podjetjih, ki so podprla posvetovanje in trinajst donatorjev.

 
Vseh 16 zbornikov slovenskih posvetovanj o varstvu rastlin.
 

Na zaključni slovesnosti so bili tradicionalno predstavljeni sklepi 16. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo:

1. Varstvo rastlin zaradi pomanjkanja sredstev za učinkovito varstvo rastlin postaje čedalje težje. Za spremenjen način varstva rastlin, ki je tudi za uporabnike zahtevnejši, je potrebno zagotoviti izobraževanje vseh deležnikov v pridelavi hrane.

2. Nadaljuje se trend preučevanja okoljsko sprejemljivih načinov varstva rastlin, s ciljem njihove implementacije v sisteme pridelave živeža v naši državi, še vedno pa nam predstavlja velik izziv, kako zagotoviti njihovo čim večjo uporabnost in učinkovitost pri zatiranju škodljivih organizmov. Zaradi pospešenega uvajanja okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja škodljivih organizmov moramo biti pozorni na to, da ne bo prišlo do prevelikega povečanja njihovih populacij.

3. Zavedamo se pomena uvajanja novih tehnologij pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev in optimiziranja škropilnega procesa v smislu kakovostnejšega nanosa in zmanjšanja drifta.

4. Povečuje se delež viroz v nekaterih vinorodnih okoliših, za omejevanje katerih bo potrebno čim prej najti ustrezne rešitve. Odkriti so bili novi prenašalci rastlinam škodljivih fitoplazem, ki jih je potrebno dodatno preučiti glede prenašanja navedenih patogenov.

5. Zavedamo se pomena sodobnih pristopov varstva rastlin, kamor na primer spadajo digitalizacija in novi pristopi v diagnostiki in zagotavljanja pogojev za hitrejšo in učinkovitejšo implementacijo teh načinov v varstvo rastlin v Sloveniji.

6. Predstavljene so bile nekatere novosti na področju detekcije in identifikacije škodljivih organizmov, od katerih se nekatere že uporabljajo pri rutinskem delu na nekaterih inštitucijah.

7. Na področju strokovno-raziskovalnega dela IVR so vidni rezultati vlaganja ministrstva v raziskave in kadre, kar se kaže v velikem številu prispevkov in rezultatih poskusov, ki so bili predstavljeni na posvetovanju in so ali še bodo uporabnikom na razpolago na IVR portalu.

8. Veseli smo sodelovanja domačih fitomedicinskih strokovnjakov s stanovskimi kolegi iz tujine, mnogo med njimi se aktivno udeležili 16. SPVR, z namenom izmenjave izkušenj in znanja pri pridelavi hrane.

9. Potrebno je ozavestiti slovensko javnost o družbeno koristni funkciji služb za varstvo rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu, saj ob skrbi za zdravje rastlin skrbimo tudi za zdravje živali in ljudi.

10. 17. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin bodo organizirali KGZS – Zavod MB in Odd. za agronomijo BF leta 2026.

Društvo za varstvo rastlin je v dosedanjih 16 zbornikih objavilo okrog 1164 prispevkov v polnem besedilu, ki so na voljo tudi na spletni strani. Navedena stran je zato eden od najpomembnejših virov domačih strokovnih informacij s področja varstva rastlin in nazorno predstavlja razvoj tega pomembnega področja kmetijstva v zadnjih 30 letih v Sloveniji. Velika večina prispevkov, ki jih povzema tudi informacijska baza CAB Abstracts,  je objavljenih v slovenskem jeziku, s čimer člani DVRS skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj strokovnega jezika na področju varstva rastlin in kmetijstva.