Namen poletne šole je bil celovito prikazati, kako podatke o vrstah živali, rastlin in gliv, ki jih pridobimo na terenu, uredimo v digitalno obliko, primerno za vnos v podatkovne zbirke, kjer postanejo dostopni in uporabni za strokovno javnost, profesionalne naravovarstvenike, odločevalce in tudi morebitne investitorje, prostorske načrtovalce ter splošno javnost. Prav temu je namenjen v projektu LIFE NarcIS vzpostavljen informacijski sistem za naravo – NarcIS, ki so ga udeleženci poletne šole spoznali in uporabljali.
Šole se je udeležilo 13 udeležencev, študentov z Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, kot tudi nekaj mladih zaposlenih na začetku svojih kariernih poti. Predavanja, teren in delavnice je izvajalo skupno kar 23 predavateljev, zaposlenih v institucijah, ki so partnerji v projektu LIFE NarcIS, in sodelavcev KP Pivška presihajoča jezera. Aktivnosti poletne šole so z izjemo terena potekale v Ekomuzeju v Slovenski vasi kot tudi v Domu Trnje v Trnju.
Prvi dan je bil namenjen spoznavanju sistema NarcIS. V dopoldanskem času je Rok Havliček (ARSO), vodja projekta LIFE NarcIS, predstavil glavne namene in cilje projekta, podal vpogled v trende in sodoben razvoj informacijskih sistemov v širši regiji in tako udeležence spoznal s projektom in mnogimi vsebinami, ki jih ta naslavlja. Sledilo je predavanje Mladena Kotarca (CKFF), ki se je dotaknil vprašanja, zakaj sploh potrebujemo podatkovne zbirke in informacijske sisteme v biologiji in naravovarstvu. Začetek popoldneva je bil botanično obarvan, saj je prof. dr. Jernej Jogan (UL BF) predstavil nekatere posebnosti v taksonomiji in kartiranju rastlin ter habitatnih tipov. Za tem so se udeleženci registrirali v sistem NarcIS in si pod vodstvom dr. Alexisa Zrimca (ARSO), na podlagi praktičnih primerov, ogledali portal in nekaj njegovih funkcionalnosti. Poudarek je bil na praktični rabi portala; v ta namen je dr. Zrimec pripravil vnosni obrazec za podatke, zbrane prav med poletno šolo. Dan se je zaključil s predstavitvijo KP Pivška presihajoča jezera, ki so jo izvedli zaposleni v parku, Tadej Kogovšek, Eva Šabec Korbar in Nina Doles. Po predstavitvi zgodovine ustanovitve in delovanja parka so udeležence odpeljali na krajši pohod od Ekomuzeja do Petelinjskega jezera.
Torek je bil terensko obarvan. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine in se skupaj z mentorji (vsi z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL) odpravili na teren. Skupina za živalstvo podzemlja se je pod vodstvom doc. dr. Maje Zagmajster in Anje Kos odpravila v Trnsko jamo in Parsko golobino, iskali pa so tudi nekaj izvirov na območju parka. Žal zaradi izjemno nizkih vodostajev noben izvir ni imel vode in tako ni bil primeren za vzorčenje podzemnih živali. Skupina za botaniko je pod vodstvom prof. dr. Jogana popisovala rastlinstvo na izbranem območju parka. Še posebej so se osredotočili na kartiranje invazivnih tujerodnih rastlin. Skupina za metulje je pod vodstvom doc. dr. Valerije Zakšek popisovala metulje suhih in mokrotnih travnikov, spoznali pa so se tudi z iskanjem gnezd gosenic. Dvoživke in plazilce so udeleženci popisovali pod vodstvom doc. dr. Hansa Recknagla in Anje Pekolj. Med drugim so vzorčili tudi nekatere nedavno izkopane in obnovljene kale na območju parka. Vse skupine so s svojim delom zbirale nove podatke za park, katerega mnogi deli so še slabo raziskani. Terenski dan se je zaključil v Domu Trnje s predavanjem dr. Tea Delića (UL BF) o varstvu podzemnih habitatov.
Tretji dan poletne šole smo začeli s prof. dr. Petrom Trontljem (UL BF), ki je preizpraševal termin biodiverziteta in zakaj je sploh predmet našega raziskovanja in kako jo vključimo v podatkovne zbirke. V nadaljevanju smo se pod vodstvom doc. dr. Ceneta Fišerja (UL BF) dotaknili kompleksnega vprašanja taksonomije, določanja ter razlikovanja in poimenovanja vrst v zoologiji. Sledilo je predavanje doc. dr. Zagmajster o zbirkah podatkov, s predstavitvijo zbirke SubBioDB, ki jo uporablja Raziskovalna skupina za speleobiologijo in je vključena tudi kot ena od zbirk, ki že posreduje podatke v sistem NarcIS. Popoldne je bilo praktično obarvano. Udeleženci so spoznali odprtokodni program QGIS in vtičnik QNarcIS, razvit v okviru projekta LIFE NarcIS. Ta ponuja hiter dostop do več kot 250 podatkovnih slojev iz 19 institucij v Sloveniji. Po kratkem uvodu doc. dr. Zagmajster in razjasnitvi najpomembnejših pojmov v rabi programov GIS je sledila praktična delavnica, ki jo je vodil Miha Kostevc (ZGS) ob pomoči Helene Smrekar (ZGS) in dr. Zagmajster. Kljub polnemu dnevu so udeleženci še imeli interes in energijo, da smo se zvečer skupaj odpravili k župnijski cerkvi Sv. Trojice v Trnju, kjer smo opazovali izletavanje številčne kolonije malih podkovnjakov iz podstrehe zakristije cerkve.
Predzadnji dan poletne šole smo začeli s predavanjem dr. Urške Koce (DOPPS) o ornitoloških podatkih v naravovarstvu. Sledili sta gozdarsko obarvani predavanji. Miha Kostevc je predstavil gozdarske podatke, ki jih najdemo v sistemu NarcIS, in spletni pregledovalnik ZGS, ki ga uporabljajo njihovi zaposleni pri svojem delu. Sergej Trebec (ZGS, OE Postojna) pa je predstavil upravljanje gozda na območju gostujočega parka in praktično delo s tabličnimi računalniki, ki jih za svoje delo uporabljajo gozdarji. Popoldne smo z istimi mentorji kot dan prej izvedli še drugi del delavnice o rabi QGIS in med drugim preizkušali prostorske poizvedbe s pomočjo vtičnika QNarcIS po portalu NarcIS. Udeleženci so pričeli urejati podatke, ki so jih zbrali na torkovem terenskem popisu, kar je predstavljalo del njihovih samostojnih nalog. Dan smo zaključili z večernim piknikom pri Domu Trnje.
Zadnji dan poletne šole je bil namenjen zaposlenim v osrednjih državnih naravovarstvenih ustanovah. Rok Golobinek (ZRSVN) je predstavil delovanje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in naravovarstvene dokumente ter informacije, ki jih zavod prispeva v NarcIS. Sledilo je predavanje Danila Šteblaja (MNVP), ki je predstavil uporabo podatkov v sistemu NarcIS in kako te uporabljajo pri svojem delu na Direktoratu za naravo Ministrstva za naravne vire in prostor. Za tem so imeli udeleženci ponovno nekaj ur časa za zaključevanje svojih samostojnih projektnih nalog in pripravo predstavitev. Popoldne smo si pod vodstvom Eve Šabec Korbar (KP PPJ) ogledali stalno razstavo Ekomuzeja, ki se dotika žive in nežive narave parka. Ob zaključku poletne šole so udeleženci predstavili rezultate svojih samostojnih raziskovalnih nalog, ki so vključevale nekatere osnovne analize podatkov, ki so jih raziskovalne ekipe zbrale na torkovem terenu. V dobrih desetih urah so vse štiri ekipe zbrale več kot 56 podatkov (takson + lokaliteta) za 268 različnih taksonov. Pričakujemo pa, da se bo število taksonov, po natančnejših določitvah nekaterih nabranih vzorcev, še povečalo. Udeleženci so pripravili odlične predstavitve, v katerih so že prikazali praktično rabo portala NarcIS in programa QGIS.
O poletni šoli je poročala tudi RTV Slovenije, in sicer v radijskem prispevku oddaje »Po Sloveniji«, ki je bila na Prvem programu predvajanja v petek, 30. 8. 2024, in je dostopna v arhivu RTV.
Vsem predavateljem, terenskim mentorjem in izvajalcem delavnic iz pestrega nabora organizacij se najlepše zahvaljujemo. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi dogodka se zahvaljujemo ekipi KP Pivška presihajoča jezera, ki nas je gostila, nudila vso logistično podporo in nam ponudila prostore v Ekomuzeju. Poletno šolo pa so poganjali prav motivirani in zainteresirani mladi udeleženci, ki so zastavljali zanimiva vprašanja v razpravah po predavanjih, bili vestni terenski sodelavci in nemalokrat delali na urejanju podatkov in svojih analizah še pozno v večer, tudi ko je bilo uradnega programa konec.
Avtorici besedila: Anja Pekolj, Maja Zagmajster
Avtorji fotografij: Anja Pekolj, Lukasz Popowich, Łukasz Popowicz, Maruša Kerenčič, Nastja Mesarec, Maša Stranj.
Projekt LIFE NarcIS – naravovarstveni informacijski sistem (LIFE19 GIE/SI/000161) sofinancirajo Evropska unija v okviru programa LIFE, Republika Slovenija in partnerji. Za vsebino dokumenta sta odgovorni izključno avtorici. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli uporabo v njej navedenih informacij.