Foto: Ana Kučan

Doktorski študijski projekt LANDLABS bo potekal v šestih »krajinskih laboratorijih« na različnih koncih Evrope. Gre za inovativni pristop, ki temelji na raziskovanju na kraju samem (on-site; od tod izraz krajinski laboratorij) in se izvaja skozi načrtovanje (research-through-design). Za izbrane krajine je značilen močan vpliv industrije in drugih antropogenih dejavnikov, ki so pogosto vzrok za razvoj posebnih ekosistemov in kompleksnega prepleta živega in neživega sveta. LANDLABS sloni na predpostavki, da razmere, značilne za antropocen, zahtevajo nove načine razumevanja in oblikovanja, s katerimi bi lahko razvijali bolj trajnostne in lepše urbane krajine. LANDLABS bo v teh krajinah raziskal medsebojno povezanost ljudi, živali, rastlin, vode, zraka, tal in tehnologij in odprl nove vidike tega dinamičnega prepleta. V okviru raziskovanja na področju umetnosti mladim raziskovalcem ponuja možnost, da prispevajo k prestrukturiranju prostorskega načrtovanja v skladu s cilji zelenega prehoda, Evropskim zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli Združeni narodi.

Z Univerze v Ljubljani je v konzorcij vključen Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Krajinski laboratorij bo zajel ožje in širše območje  Fontanigg, dela Piranskih solin, ki jih je človek s solinarsko dejavnostjo oblikoval v občutljivo ravnovesje živih in neživih dejavnikov in s tem spodbudil razvoj ekosistema, ki gosti vrsto zaščitenih živali in rastlin. Prav zaradi tega bi Piranske soline lahko bile model razvoja krajin antropocena, v katerih sta človek in narava neločljivo prepletena.

Konzorcij, v katerega so se poleg UL povezale Šola za arhitekturo v Aarhusu, Norveška Arktična univerza, Univerza v Portu, Tehniška univerza  z Dunaja in Univerza Leibniz iz Hannovra, ki konzorcij tudi vodi, bo skupaj s šestimi pridruženimi partnerji z občinskih oddelkov za urbanizem in okolje usposabljal doktorske kandidate in z njimi razvijal nove načine razumevanja urbanih krajin in nove metode za njihovo načrtovanje.

Vodja projekta na Univerzi v Ljubljani je prof. dr. Ana Kučan z Oddelka za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete UL.