Prof. dr. Mario Leptin, predsednico Evropskega raziskovalnega sklada, je najprej pozdravila prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultet Univerze v Ljubljani: »Dobrodošli na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, osrednji nacionalni pedagoško raziskovalni instituciji s področja ved o življenju, biogospodarstva, varovanja narave in urejanja prostora.« Za medije pa je dekanja o projektih in razsikavah, ki potekajo na Biotehniki fakulteti Univerze v Ljubljani povedala še: »Naša naloga je, da podpiramo raziskave in širimo nova spoznanja, tako med študente kot med strokovno in splošno javnostjo.«

Sledil je pozdrav prof. dr. Gregorja Majdiča, rektorja Univerze v Ljubljani, ki je ob obisku Univerze v Ljubljani oziroma laboratorija na Biotehniški fakulteti povedal: »Na Univerzi v Ljubljani poteka sedaj več kot 10 najprestižnejših raziskovalnih projektov v Evropi, projektov Evropskega raziskovalnega sklada. Univerza v Ljubljani bo še naprej podpirala raziskovalce pri prijavah na omenjene projekte, saj je to edinstvena priložnost za gradnjo visoke znanosti na univerzi.«

Doc. dr. Anna Dragoš, vodja ERC projekta PHAGECONTROL, je predstavila delo v treh laboratorijih. Prvi laboratorij je namenjen predvsem opremi za sterilizacijo, shranjevanje bakterij in fagov ter gojenju. V drugem laboratoriju je organiziranih osem delovnih postaj, kjer poteka delo z mikroorganizmi. V tretjem laboratoriju potekajo izključno genetske raziskave. Doc. dr. Anna Dragoš je pojasnila: »Ugotovili smo, da bakterije vsebujejo viruse, ki lahko spremenijo genski zapis bakterije in s tem vplivajo na njen obstoj, rast ali kako drugače. Kako in kdaj se to zgodi, ne vemo in naloga našega projekta je, da odkrijemo te povezave oziroma reakcije. Ko bomo imeli to znanje, ga bomo lahko prenesli na področje pridelave hrane, zdravil oziroma na druga področja, ki so pomembna za človeka.«

Po ogledu laboratorijev je sledila izjava za medije, kjer sta prof. dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in prof. dr. Maria Leptin, predsednica Evropskega raziskovalnega sklada povedala, da je Slovenija pri pridobivanju ERC projektov izredno napredovala in da sedaj v Sloveniji poteka 22 ERC projektov.

Prof. dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je povedal: »ERC projekti ponujajo priložnost za raziskovalce na treh nivojih, tudi za mlade vodje. Naša želja je v prihodnje povečati število ERC prijav na področju družboslovja in humanistike. Nekaj jih že imamo, želeli pa bi njihovo število še povečati. Pri tem so naši nosilci in nosilke ERC projektov lahko najboljši promotorji tudi za ostale raziskovalce in raziskovalke.«

Prof. Marie Leptin, predsednica Evropskega raziskovalnega sveta, je ob obisku izpostavila: »ERC projekti so pomembni, ker omogočajo raziskovalcem, da sami izberejo svoje področje in z raziskovalno svobodo gradijo nova znanja. Pri tem ni pomembna samo podpora ERC, ampak tudi  podpora države, ki z vlaganjem v temeljne raziskave oblikuje ustrezne pogoje. Slovenija je dober primer, ki lahko navdihuje druge. Povečanje nacionalnega vlaganja v temeljne raziskave se je raziskovalkam in raziskovalcem v Sloveniji očitno že obrestovalo pri pridobivanju števila ERC projektov.«

V delegaciji ERC so bili še Sabine Simmross, vodja osebja predsednice ERC, in Madeleine Drielsma, svetovalka za tisk in komuniciranje predsednice Evropskega raziskovalnega sveta, v delegaciji ministrstva pa poleg dr. Igorja Papiča, ministrq za visoko šolstvo, znanost in inovacije, še mag. Tina Vuga, vodja Oddelka za mednarodno sodelovanje, in Darja Lisjak, vodja kabineta ministra.

Projekt PHAGECONTROL

V okviru ERC projekta PHAGECONTROL bodo preučevali virusne regije v bakterijskem DNK. Ugotavljali bodo, kako lahko virusne regije spremenijo bakterije in povezave, Ali gre za simbiozo ali manipulacijo s paraziti? Raziskovali bodo viruse, ki vstopajo v bakterije in z vgradnjo virusne DNK v bakterijsko DNK spreminjajo lastnosti bakterij. Konkretno bodo raziskovali bakterijo Bacillus subtilis, na katero močno vpliva virus Regulatory Switch (RS). 

Cilj projekta je pokazati, da je manipulacija s paraziti pomemben dejavnik v ekologiji in evoluciji bakterij, pri čemer so mnoge bakterije vodene prav s strani svojih virusov. Rezultati bodo lahko razkrili vpliv virusov na ključne lastnosti bakterij, kot so hitrost rasti, tvorba biofilma in proizvodnja bioaktivnih spojin, genetska stabilnost ali sporulacija.

Doc. dr. Anna Dragoš je še dodatno pojasnila: »V prvi fazi bomo poučevali, kako lahko virusi vplivajo na spremembo vedenja bakterije, v drugi fazi molekularne mehanizme, ki so odgovorni za te spremembe, v tretji fazi pa bomo testirali, ali virusi spremenijo vedenje bakteriji zaradi sodelovanja ali zato, ker so manipulatorji. Moja hipoteza je, da bomo prav v fagih našli najpomembnejše primere manipulacije parazitov, ki nam bodo pomagali razumeti in nadzorovati bakterije ter njihove vplive.« 

Projekt bo vzpostavil nove metode in ustvaril nova molekularna orodja za preučevanje prenosa virusov, ki bi v prihodnosti lahko izboljšale tudi napovedi širjenja epidemij. »Imamo velik potencial, da odkrijemo znatni del genetske »črne skrinje« virusov ter nove protimikrobne spojine, ki jih prenašajo virusi. Te bi lahko našle uporabo v medicini, kot na primer alternative antibiotikom,« je prepričana doc. dr. Anna Dragoš.