Hyla arborea, avtor: Aja Zamolo

Preizkus novih ukrepov za ohranjanje biotske pestrosti v kmetijski krajini

V projektu bodo preizkusili pet ukrepov za izboljšanje stanja ciljnih vrst, ki so namenjeni predvsem vzpostavitvi in obnovi različnih krajinskih značilnosti, kot so mlake in druga manjša vodna telesa, skalnjaki, travnati pasovi ob njivah in mejicah ter pasovi ob njivah brez FFS. Posebno pozornost bodo posvetili tudi obnovi travniških habitatnih tipov.

Preizkusi ukrepov bodo potekali na sedmih partnerskih kmetijskih gospodarstvih, ki se nahajajo v petih različnih slovenskih regijah in predstavljajo široko skupino tipičnih slovenskih kmetij in sektorjev. 

Živa Alif je povedala: »V okviru projekta se bomo osredotočili na skupno deset vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek, zelena rega in rosnica), plazilcev (zelenec, pozidna kuščarica in gož), metuljev (hromi volnoritec in repkarji) in malih sesalcev (hrček). Vse izbrane vrste so v svojem življenjskem krogu vezane na kmetijske ekosisteme, večina pa jih je tudi zaščitenih po Habitatni direktivi. Zaradi intenzifikacije kmetijstva se njihova številčnost zmanjšuje na lokalni in nacionalni ravni, pri nekaterih pa zaradi pomanjkanja podatkov njihov status ni dobro znan. V projektu bomo poleg tega naslovili tudi dva travniška habitatna tipa (6210 in 6510), ki sta glede na zadnje podatke v slabem stanju tako v alpski kot kontinentalni regiji.« 

 
Goričko, avtor: B. Zaksek

Pomemben poudarek projekta je zagotovitev praktične uporabe v projektu razvitih rešitev. Za potrebe vključevanja ukrepov v kmetijsko in naravovarstveno politiko bodo zato s ciljnimi popisi stanja vrst in habitatov in pregledom obstoječih podatkovnih zbirk pripravili podatkovne podlage za njihovo izvajanje. Da bi preverili, ali so preizkušeni ukrepi izvedljivi tudi na kmetijah na širšem območju, bodo raziskovalci izvedli tudi fokusne skupine in anketirali vsaj 400 kmetijskih gospodarstev v osrednji Sloveniji in pomurski regiji.

Asist. dr. Tanja Šumrada je izpostavila: »Pomemben poudarek bo v projektu namenjen informiranju in dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev in zainteresiranih kmetij za izvajanje naravovarstvenih ukrepov, da se bodo preizkušeni ukrepi lahko uspešno prenesli v kmetijsko prakso. S tem ciljem bomo vzpostavili nacionalno spletno stran o naravi prijaznem kmetovanju, kjer bodo predstavljena praktična navodila za izvajanje naravovarstvenih praks na kmetijah ter primeri dobrih praks iz različnih projektov. Organizirali bomo tudi cikel spletnih strokovnih dogodkov za kmetijske svetovalce in ostale deležnike, katerih posnetki bodo trajno na voljo, priročnik in terenske delavnice. Rezultate projekta bodo s širšo javnostjo delili tudi s pomočjo medijskih objav in javnih dogodkov.«

Partnerji v projektu so E-zavod (vodilni partner), Nacionalni inštitut za biologijo , Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Center za kartografijo favne in flore , KGZ – Zavod Ljubljana, KGZ – Zavod Murska Sobota, Jeruzalem SAT, Kmetija Beci , Kmetija Gregorc, Kmetija Jančar, Kmetija Kapun, Kmetija Cerar, Kmetija Škof in U-centrix, svetovanje in razvoj programskih sistemov, d.o.o.

Triletni projekt Evropskega inovacijskega partnerstva je financiran s strani Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 v okviru ukrepa 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje  ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Kontaktna oseba na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani: asist. dr. Tanja Šumrada, E:

Več o projektu na povezavi