V uvodnem delu je v sklopu pozdravnih nagovorov Marija Brodnik Lodewijk z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izpostavila pomen kompleksnosti odnosov med različnimi člani kmetije za kvaliteto življenja in posledično za poklic kmeta: »Če se konflikti na kmetiji ne rešujejo sproti, se lahko stopnjujejo do neslutenih razsežnosti in pripeljejo celo do skrajnih odločitev. Treba je postaviti svetovanje, ki bo na voljo kmetijskim gospodarstvom, da se to sistemsko in kontinuirano reši. V letu 2021 smo sklenili pogodbo o javnem naročilu, ki je prvi korak k taki sistemski rešitvi.« V uvodu je prisotne pozdravil tudi Janez Pirc, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in se organizatorjem zahvalil za predstavitev aktualne teme, ki postaja vse bolj pomembna v Sloveniji, tujini oziroma Evropski uniji.

Najprej je Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije, predstavila kako se spreminjajo socio-ekonomski in kulturni odnosi na podeželju: »Najpomembnejše je, da smo s projektom neMOČ PODEŽELJA pričeli razbijati tabu teme in rezultate, ki smo jih dobili tekom projekta, sedaj že implementiramo v prakso. Nov profil svetovalca, ki bo aktivno naslavljal socialna vprašanja in duševno zdravje kmetovalcev na podeželju, bo doprinesel k dvigu kakovosti življenja, ki pa nam je vsem v interesu. Še bolj nas veseli, da se ti tabuji razbijajo in bomo tudi v okviru ZSPM, seveda v sodelovanju skupaj z drugimi partnerji, nadaljevali z razbijanjem teh tabujev, tokrat s poudarkom na enakosti spolov na podeželju.«  

Osnovo za razpravo v nadaljevanju je postavila tudi Lucija Pinterič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je predstavila svetovanje s področja gospodarske učinkovitosti, odpornosti kmetij in psihoterapevtske podpore, ki se kot novost uvaja kot del Javne službe kmetijskega svetovanja. 

Ilona Rac, raziskovalka s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pa je predstavila dosedanje izsledke stičišča SVARUN: »Pokojnine kmetov, pa tudi drugih prebivalcev podeželja, kot so bivši tovarniški delavci, so pogosto nizke, možnosti za pridobivanja socialne podpore pa iz različnih razlogov, kot so lastništvo nepremičnin, socialni pritisk, slab dostop do informacij, zelo omejene. Veriga socialnih stisk tako praviloma izvira v materialnih stiskah, ki pa se jim lahko pridružujejo tudi drugi negativni pojavi. Zlasti so tukaj izpostavljeni starejši, pa tudi ženske; mladi v veliki meri odhajajo, kdor pa ostane, se pogosto sooča z osamljenostjo in odvisnostjo. Velik problem na podeželju je tudi skrivanje stiske in stigma, ki jo nosita tako revščina kot prošnja za pomoč. Priznati, da imaš težave, je tabu.«

Razpravo v skupinah je povzela dr. Majda Černič Istenič s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: »Vesela sem, da ta tematika pridobiva na pozornosti. Potrebujemo nova znanja, če želimo ustrezno nasloviti kakovost življenja na podeželju. Predvsem se moramo zavedati, da so podeželje ljudje. Če želimo poskrbeti za vse vidike trajnosti – ekonomske, socialne in okoljske – se moramo ukvarjati z ljudmi, sicer smo naredili samo pol dela.«