Prof. dr. Ines Mandić-Mulec je povabilo za članstvo v Evropski akademiji za mikrobiologijo prejela v začetku leta 2022. Akademija je imela takrat 170 članic in članov, katerih dosežki so povzeti na spletni strani na povezavi.   

Med člani Evropske akademije za mikrobiologijo je Nobelova nagrajenka prof. Emmanuelle Charpentier, ki je ključno prispevala k razumevanju delovanja imunskega sistema bakterij znanega kot CRISPER-Cas in k razvoju editiranja genomov s pomočjo CRISPER-Cas.
Med člani akademije je tudi profesorica dr. Pascale Cossart, dobitnica številnih nagrad, članica Nacionalne akademije za znanost v ZDA in Franciji. Dr. Pascale Cossart je pomembno prispevala k razumevanju molekularnih mehanizmov bakterijskih infekcij.
Članica akademije je tudi prof. Antje Beotius, članica Nemške Akademije znanosti Leopoldina, ki raziskuje ekstremofile in vplive mikrobnih procesov v morskih ekosistemih na klimatske spremembe.

Nove člane Evropske akademije za mikrobiologijo volijo po natančno določenem večstopenjskem postopku na tajnih volitvah, pri čemer je odločujoč kriterij odličnost znanstvenih objav in prepoznavnost znanstvenega doprinosa kandidata. Med predlaganimi kandidati lahko vsak član akademije glasuje za vključitev največ petih predlaganih kandidatov.

V aprilu 2022 je bilo v Španiji, La Granja, srečanje članov akademije v okviru katerega se je predstavilo tudi devet novih članov, med njimi tudi prof. dr. Ines Mandić-Mulec, ki je predavala o raziskovalnih rezultatih, ki so ključno prispevali k izvolitvi.

Prof. dr. Ines Mandić-Mulec je v obdobju dveh desetletij raziskovala več različnih področij v mikrobiologiji.
Zelo odmevne so njene raziskave raznolikosti in aktivnost mikrobnih združb v tleh Ljubljanskega barja. Prispevala je tudi k razumevanju raznolikosti in aktivnosti industrijsko zanimivih bakterijskih  encimov - lakaz.
Najbolj prepoznano pa je delo prof. dr. Ines Mandić Mulec na področju socialne mikrobiologije, za kar uporablja modelne in industrijsko in okolijsko zanimive bakterije vrste Bacillus subtilis. Bila je med prvimi, ki je v raziskave molekularnih mehanizmov mikrobnega komuniciranja poleg laboratorijskih sevov te bakterije vključila tudi izolate iz okolja. Tako so njene raziskave pridobile ekološki in aplikativni pomen ter odprle možnost za povsem nove uvide v dinamiko mikrobnih skupnosti. Naravne zbirke izolatov B. subtilis, razvoj metod , ki so omogočile njihovo genetsko manipulacijo in naknadno preverjanje znanstvenih hipotez v ekološko relevantnih modelnih sistemih, so bile ključne za inovativne rezultate. Te je prof. Mandić-Mulec  skupaj s sodelavci objavila v prestižnih znanstvenih revijah kot so Proceedings of National Academy of Science of US -PNAS (2014, 2015), Current Biology (2016); Nature communications  (2021); Communication Biology (2021)) in ISME Journal (2022). 

Med najbolj prebojna odkritja se šteje raznolikost kemičnega komuniciranja in še posebej sorodstvenega razlikovanja bakterij. Njena skupina je namreč odkrila, da tudi bakterije znotraj vrste prepoznavajo sorodnike in posledično sodelujejo z bližnjimi sorodniki med rojenjem po površini. Odkrili so tudi, da se manj sorodni sevi med sabo bojujejo in izključijo iz kooperativne skupnosti. Posledično opisan mehanizem omeji izkoriščanje zunajceličnih skupnih dobrin (npr. surfaktantov) s strani manj sorodnih mutant, ki  teh dobrin ne producirajo. To odkritje ima številne aplikativne iztočnice v industriji, kmetijstvu in medicini.  

Prof. dr. Ines Mandić-Mulec je bila prejemnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo leta 2020. Na prireditvi je bilo v kratkem video posnetku predstavljeno njeno delo  

Januarja 2019 je svoje delo predstavila v poljubljenim predavanju Znanosti na cesti, v sklopu predavanj Skodelica znanosti. Predavanje si lahko ogledate na povezavi 

Kot predstavnica Biotehniške fakultete zastopa področje mikrobiologije tudi v strateškem odboru multidisciplinarnega raziskovalno-razvojnega  Centra za mikroprocesno inžinerstvo in tehnologijo – COMPETE, ki je bil ustanovlen na podlagi pridobljenega projekta v okviru Obzorja H2020 leta 2019. Predstavitev projektana povezavi

Leta 2017 je prejela Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju mikrobiologije 

Več o sprejemu prof. dr. Ines Mandić-Mulec v Evropsko akademijo za mikrobiologijo na povezavi