Sprejema so se udeležili nagrajenke in nagrajenci ter njihove mentorice in mentorji. Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete, je govor zaključila z besedami: »Vsi vi si zaslužite posebne čestitke za trdo in uspešno delo. Priznanje gre tudi vašim domačim, vašim partnerjem, partnerkam, prijateljem in vsem drugim, ki so vam bili med študijem v oporo. Za doseženo se tudi v vašem imenu posebej zahvaljujem vašim mentoricam in mentorjem. Z vami so delili svoje znanje, zato jim moramo biti posebej hvaležni. Za konec pa: vi, ki ste med tistimi, ki so se v študiju najbolj izkazali, razvijajte kritično razmišljanje, iščite in prenašajte znanje, dejstva in s tem tudi svobodo posameznika in družbe. Sledite duhu našega velikega poeta Franceta Prešerna, po katerem se imenuje nagrada, ki jo boste sedaj prejeli, kateri se je s svojo besedo in mislijo znal dvigniti nad majhnost naroda.«

Prešernove nagrade podeljujeta Biotehniška fakulteta in Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta podeljuje Prešernove nagrade študentom fakultete za spodbujanje znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do zaključene druge bolonjske stopnje izobrazbe. Za Prešernove nagrade se lahko potegujejo diplomska, magistrska in druga dela, ki so bila izdelana v preteklem študijskem letu, vključno s septembrom študijskega leta pred njim. Univerza v Ljubljani pa podeljuje Prešernove nagrade študentkam in študentom Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti.

V tednu Univerze v Ljubljani, decembra 2021, sta Prešernovi nagradi univerze prejela alumna Ester Premate in Matej Milijaš Jotić.

Ester Premate je prejela Prešernovo nagrado univerze za rezultate magistrske naloge z naslovom Trofična diferenciacija in funkcionalna morfologija slepih postranic. Mentorja naloge sta bila doc. dr. Cene Fišer s Katedre za zoologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Simon Laurent z Univerze Claude Bernard Lyon.

Matej Milijaš Jotić pa je prejel Prešernovo nagrado univerze za rezultate magistrske naloge z naslovom Mehanizem delovanja insekticidnih proteinskih kompleksov iz gobe bukov ostrigar na membrane črevesnega epitela ličink koruznega hrošča. Mentorja naloge sta bila prof. dr. Kristina Sepčić s Katedre za biokemijo in prof. dr. Rok Kostanjšek s Katedre za zoologijo, oba z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

V februarju 2022 je bilo podeljenih devet Prešernovih nagrad fakultete, ki so jih prejeli Luka Bitežnik, Andraž Dolar, Tilen Tamše, Ana Pečnik, Alen Belec, Manca Stegnar, Edvina Hafner, Martina Podgoršek in Marko Kozjek.

Luka Bitežnik, mag. inž. hort., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Vpliv rezi na rast matičnih rastlin nekaterih sort industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) ter določanje sekundarnih metabolitov v socvetjih njihovih vegetativno razmnoženih potaknjencev«. Mentor dela je doc. dr. Marko Flajšman s Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, somentor pa dr. Roman Štukelj z Laboratorija za klinično biofiziko Zdravstvene fakultete. Obe fakulteti sta članici Univerze v Ljubljani.

Andraž Dolar, mag. prof. biol., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Optimizacija metod za spremljanje procesov, povezanih z imunostjo v hemolimfi kopenskih enakonožcev«. Mentorica dela je doc. dr. Anita Jemec Kokalj s Katedre za zoologijo, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Tilen Tamše, mag. inž. kraj. arh., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Predlog vsebine regionalnega prostorskega plana za turizem v Koroški regiji«. Mentorica dela je doc. dr. Naja Marot s Katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje, Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ana Pečnik, mag. inž. kraj. arh., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Kvantitativne metode ocenjevanja krajinske pestrosti in vpliv ekoloških dejavnikov na krajinsko pestrost Slovenije«. Mentorica dela je prof. dr. Mojca Golobič s Katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje Oddelka za krajinsko arhitekturo, somentor pa izr. prof. dr. Kobal Milan s Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, oba Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Alen Belec, mag. inž. les., je prejel Prešernovo nagrado za nalogo z naslovom »Vpliv juvenilnosti na mehanske lastnosti lesa navadne ameriške duglazije«. Mentor dela je izr. prof. dr. Aleš Straže, somentor pa izr. prof. dr. Maks Merela, oba s Katedre za tehnologijo lesa Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Manca Stegnar, mag. inž. zoot., je prejela Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Vpliv različnih antioksidantov na zdravje in histološko zgradbo prebavil pitovnih piščancev v pogojih vročinskega stresa«. Mentorica dela je izr. prof. dr. Vida Rezar, somentorica pa izr. prof. dr. Tatjana Pirman, obe s Katedre za prehrano Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Edvina Hafner, mag. inž. živ., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Sladila v brezalkoholnih pijačah na slovenskem tržišču v letih 2017 in 2019«. Mentor dela je izr. prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko.

Martina Podgoršek, mag. biotehnol., je prejela Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Genetska stabilnost izbranega seva kvasovke za proizvodnjo ajdovega in prosenega piva v zaporednih fermentacijah«. Mentorica dela je doc. dr. Neža Čadež s Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Marko Kozjek, mag. mikrobiol., je prejel Prešernovo nagrado fakultete za nalogo z naslovom »Mikrobiološka analiza toče«. Mentor dela je izr. prof. dr. Matej Butala s Katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, somentorica pa dr. Manca Kovač Viršek s Sektorja za morje na Inštitutu za vode Republike Slovenije.