Terenske raziskave, zbiranje podatkov in modeliranje naravnih nevarnosti temelji na Zakonu o vodah iz leta 2002

V uvodu je izr. prof. dr. Milan Kobal pojasnil, da v Sloveniji Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02) daje zakonsko podlago za določanje erozijske nevarnosti in ogroženosti pred skalnimi podori in snežnimi plazovi. Zakon o vodah namreč za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda določa:

• a) poplavna območja (poplave),
• b) erozijska območja (erozija celinskih voda in morja),
• c) plazljiva območja (zemeljski ali hribinski plazovi) in
• d) plazovita območja (snežni plazovi).

Kljub zakonski podlagi za plazljiva, plazovita in erozijska območja izven vpliva poplavnih voda v Sloveniji še ni bilo narejene metodologije za določanje ogroženih območij ter načina razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Tako še niso izpolnjene določbe Zakona o vodah iz leta 2002.

Dalje izr. prof. Kobal pojasnjuje, da metodologija za določanje plazljivih in plazovitih območij temelji na modeliranju pobočnih masnih premikov od izvornega območja, preko območja premeščanja do mesta odlaganja, kjer se masa zaradi izgube energije zaustavi. Pri tem je nujno upoštevati varovalni učinek gozda, ki vpliva na izgubo energije premikajoče mase. Dodatno lahko v model vključimo sloj elementov ogroženosti z različno stopnjo ranljivosti. Metodologija je tako večinoma skladna z Zakonom o vodah in Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/07) in zlahka prenosljiva v slovenske razmere.

Skalni podori in izdelava karte nevarnosti za območje Slovenije v merilu 1:20.000

 
Na fotografiji vidimo domačijo v Zadnji Trenti, ki je zaradi premika skalnih blokov ogrožena.

Glavni cilj projekta ROCKtheALPS (Interreg Območje Alp) je bil razviti enovito in usklajeno metodologijo za modeliranje sklanih podorov v alpskem prostoru. Izr. prof. Kobal je pojasnil: ''Na Oddelku za gozdarstvo smo vodili delovni paket za poenotenje zbiranja podatkov in oblikovanje podatkovne baze o skalnih podorih ter za razvoj metodologije za modeliranje skalnih podorov. Za poenoten terenski zajem podatkov smo oblikovali mobilno GIS aplikacijo, s katero smo popisovali izvorna območja in območja odlaganja skalnih blokov.'' Aplikacija omogoča zajem lokacije (za natančnejšo lokacijo tudi uporabo zunanjega GNSS sprejemnika) ter dodatne atribute, zapiske in fotografije. Kot zelo koristno se je izkazala tudi možnost sledenja avtorstva, kar omogoča kontrolo kakovosti podatkov. Mobilno GIS aplikacijo je na terenu uporabljalo 9 projektnih partnerjev iz Francije, Italije, Nemčije in Slovenije, skupno pa so popisali 2815 območij proženja skalnih podorov oz. 7022 odloženih skalnih blokov. 

 
Karta potencialnih izvornih območij ter območij premeščanja in odlaganja skalnih blokov za Slovenijo v merilu 1:50.000.

Izr. prof. dr. Milan Kobal je izpostavil: ''V nadaljevanju smo izdelali tudi prvo karto nevarnosti pred skalnimi podori za celotno Slovenijo v merilu 1:50.000''. Karta prikazuje izvorna območja in območja odlaganja skalnih blokov. V zaključni fazi izdelave pa je tudi karta nevarnosti pred skalnimi podori v merilu 1:20.000, ki bo uporabna za določanje nevarnosti in ogroženosti na ravni posameznih občin.''

SKALNI PODOR POD RZENIKOM
Kot primer skalnega podora je izr. prof. dr. Milan Kobal izpostavil skalni podor pod Rzenikom v Kamniški Bistrici, ki se je zgodil 26. februarja 2021. Podatke o obsegu skalnega podora so na terenu zajeli z daljinsko vodenim letalnikom že 27. februarja 2021. Velikost območja odlaganja je ocenjena na 13 ha, od tega 7,5 ha površine prekrivajo gozdovi. Posamezni odloženi skalni bloki dosegajo volumen preko 1.500 m3, skupen volumen odkladnine pa je ocenjen na 800.000 m3, kar kaže da gre za enega največjih skalnih podorov v Sloveniji, ki se je zgodil v zadnjem času. Pojasnil je nujnost aktivnega spremljanja skalnih podorov: ''Zaradi orjaških razpok v hribini, širine več metrov, ki so na posnetkih brezpilotnega letalnika dobro vidne, smo nemudoma opozorili na nevarnost ponovnega proženja.'' V vznožju podora so namestili tudi časovne kamere, s katerimi spremljamo podorno aktivnost, vsekakor pa odsvetujejo gibanje po tem območju.

   
Na fotografiji območje proženja skalnega podora pod Rzenikom in vidna ogromna razpoka v hribini. Območje se je dva dni po snemanju skalnega podora (27. februar 2021) že porušilo.

Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pridobljeno znanje in zbrane podatke uporabljajo tudi v pedagoškem procesu - študentje so se naučili simuliranja gibanja skalnih blokov ter izdelavo projektne dokumentacije za zavarovanje pred padajočim kamenjem in skalnimi podori.

Modeliranje snežnih plazov poteka v okviru projekta GreenRisk4ALPs

Del partnerjev iz projekta ROCKtheALPS je bilo aprila 2018 uspešnih s prijavo novega Interreg projekta za Območje Alp, imenovanega GreenRisk4ALPs, ki pa je usmerjen v modeliranje snežnih plazov, plitvih zemeljskih plazov ter tudi skalnih podorov. Izr. prof. dr. Milan Kobal je pojasnil: ''Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete vodimo delovni paket, ki je namenjen razvoju prostorskih modelov določanja ogroženih območij pred omenjenimi naravnimi nevarnostmi.'' Metodologija sicer nastaja v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami in institucijami, ki opravljajo upravne in razvojne naloge na področju upravljanja z vodami in gozdovi iz celotnega območja Alp (v projekt je vključenih 12 projektnih partnerjev iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice). Do sedaj je bila testirana v šestih pilotnih akcijskih regijah (Southern Wipptal - ITA, Brenner region - AUT, Parc des Baronnies - FRA, Val Ferret - ITA, Oberammergau - GER ter Kranjska Gora – SLO). 

 
Karta potencialnih izvornih območij proženja ter območij premeščanja in odlaganja snežnih plazov za občino Kranjska Gora v merilu 1:10.000.

Izr. prof. dr. Milan Kobal je v okviru predstavitve izpostavil aktivno delo gozdarjev na področju preučevanja snežnih plazov v Sloveniji, zlasti načrtovanje ukrepov varstva pred snežnimi plazov ter nastajanje lavinskega katastra. Prof. Pintar je že leta 1948 predaval referat o snežnih plazovih na tečaju GRS, leta 1952 pa (kot študent gozdarstva) vodil tečaj umetnega proženja snežnih plazov v okviru AO Kranjska Gora. Isto leto je bilo v osrednji strokovni reviji Gozdarskemu vestniku po hudi zimi 1951/1952 objavljenih več prispevkov na tematiko snežnih plazov, za območje Zgornje Soške doline pa so gozdarji že izdelali lavinski kataster oziroma izrisali plaznice najpogostejših snežnih plazov na tem območju. Lavinski kataster je sicer bil za celotno Slovenijo izdelan v 90. letih pod okriljem podjetja za urejanje hudournikov.

Danes raziskave snežnih plazov potekajo na Katedri za krajinsko znanost in geoinformatiko - raziskovalci se poslužujejo najsodobnejših tehnologij; od terenskega zajema podatkov z laserskim skenerjem, nameščenim na daljinsko vodeni letalnik, do regionalnega modeliranja snežnih plazov v podrobnem merilu. Raziskovalci veliko pozornosti namenjajo zlasti modeliranju gibanja snežnih plazov in izdelavi kart nevarnosti pred snežnimi plazovi na regionalni ravni, ki, podobno kot za skalne podore, za območje Slovenije, kljub zakonskim osnovam, še ne obstajajo. Testno so za nekaj občin karte nevarnosti pred snežnimi plazovi že izdelane in prikazujejo tako območja proženja kot območja premeščanja in območja odlaganja snega. To predstavlja osnovo za identifikacijo območij, kjer so potrebni dodatni tehnični in/ali biotehnični ukrepi varovanja elementov ogroženosti, ter objektivno določanje gozdov s poudarjeno varovalno in zaščitno funkcijo. V preučevanje snežnih plazov so se na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v obliki zaključnih del vključili tudi študentje.

  
Snežni plaz Širokec, ki je 22. januarja 2021 zaprl cesto Bovec-Trenta.

Pri tem se je izr. prof. dr. Milan Kobal zahvalil: ''Za finančno podporo za nakup laserskega skenerja se zahvaljujemo Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Biotehniški fakulteti. Na terenu sedaj z modernim zajemanjem dobimo podatke o območju proženja in obsegu plazu ter izračunamo količine in doseg plazovine oziroma smeri gibanja plazov.'' 

 
Snežni plaz Korito v Zadnji Trenti obsega 171.000 m3, površina območja odlaganja je 2,3 ha, maksimalna višina plazovine pa je 18,1 m. 
  

 
Snežni plaz Skok v Lepeni je še večji in obsega 231.000 m3, površina območja odlaganja je 4,1 ha, maksimalna višina plazovine pa je 23,3 m. Gre za prvi snežni plaz na območju Slovenije, posnet z laserskim skenerjem iz brezpilotnega letalnika.

 
Študentje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire med terenskim poukom, kjer so si ogledali snežne plazove v Posočju.