V Sloveniji se je ob prehodu v novo tisočletje začelo gledati na agro-ekologijo bolj široko in v tej smeri se spreminja tudi kmetijska politika. Danes snovalci politike ugotavljajo, da bo potrebno več sredstev nameniti za trajnost kmetijske pridelave in posebej za ekosistemske storitve povezane z njo. Sodobna kmetijska politika gradi na vzdržnem upravljanju naravnih virov, potrebne pa so precejšnje inovacije tudi pri opredelitvi ukrepov. Družba želi ohraniti čisto vodo, kakovostna tla, čisti zrak in biotsko pestrost za nadaljnje rodove, ob tem pa tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
Branko Majerič je pojasnil, zakaj so se leta 2000 odločili, da na kmetiji ne bodo več klasično kmetovali z uporabo pluga: »Za spremenjen način kmetovanja smo se odločili predvsem zaradi ohranjanja trajnosti narave in povečanja ekonomike na družinski kmetiji. Z minimalnimi posegi v tla koristimo tlom z ohranjanjem organske snov v tleh, ki je ključnega pomena za rodovitna tla, in trošimo manj fosilnih goriv. Zaradi stalne pokritosti tal se količina plevela drastično zmanjša, kar zmanjša uporabo glifosata.«
Dr. Rok Mihelič je pojasnil, da ohranitveno kmetijstvo temelji na treh principih. Prvi princip je, da se v tla mehansko čim manj posega, saj se tako ohranja ravnovesje med organizmi, ki so v tleh. Rezultate raziskav na poljih z ohranitvenim kmetijstvom so pokazale, da je v teh poljih več talnih organizmov in več različnih organizmov. Drug princip ohranitvenega kmetijstva je, da so tla stalno pokrita, po možnosti z živimi rastlinami. Na ta način se po eni strani varujejo tla pred sončno pripeko in pred erozijo, hkrati pa žive rastline preko fotosinteze dodajajo hranila organizmom, ki so v tleh. Če nimamo živih rastlin, morajo biti tla pokrita z rastlinskimi ostanki. Tretji princip pa je vračanje energije v zemljo, v živi agro-eko sistem in organizme v tleh. Raziskave so pokazale, da po približno 2 mesecih njiva zasejana po žetvi žit na hektar veže sončno energijo, ki je ekvivalentna toni in pol nafte. To je ogromno energije, ki se pretaka v živi agro-eko sistem in skrbi za organizme v tleh.
Plitva kompostirna priprava tal je ključ ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji
Za izvajanje ohranitvenega kmetijstva na območju Slovenije se je zaradi številnih specifik razvila nova tehnologija ohranitvenega kmetijstva, t.i. plitva kompostirna priprava tal. Pri tem je ključna naloga diska, ki ima določen rezalni kot, spodreže rastoče rastline ali ostanke rastočih rastlin in jih delno premeša s prstjo. Tako pride v tleh do pravega areobnega razkroja organske mase – »kompostiranja«, ne za proces gnitja.
Branko Majerič je pojasnil: »Zelo pomembna naprava pri ohranitvenem kmetijstvu je sejalnica z t. i. rezalnim diskom, ki mora imeti minimalno 200 kg pritiska na posamezni element pri prazni sejalnici. Rezalni disk prereže rastlinsko maso, zareže v prst in s tem ustvari predpogoj za diskasti sejalni lemež iz dveh diskov, ki zarežejo v tla, ustvarijo setveno brazdico, v katero se položi seme. Istočasno se lahko položi tudi del štartnega gnojila. Sejanje z zadnjim delom sejalnice s pritiskom zaključi kolo, ki semena poveže s prstjo, da rastlina lahko čim prej vznikne.«
Ohranitveno kmetijstvo omogoča, da bomo lahko tudi v prihodnje kmetovali na prostem, na njivah in travnikih
Ohranitveno kmetijstvo s tehnologijo plitve kompostirne priprave tal omogoča, da brez dodatnih hranil za strniščni posevek soje po ječmenu vzgojimo dva pridelka v enem letu. Raziskave so pokazale, da se lahko na strniščne ječmena poseje sojo, ki naredi lep koreninski sistem. Na koreninskem sistemu so nodulacije bakterij, ki vežejo dušik iz zraka. Opisani proces poteka brez obračanja zemlje, brez gnojenja oziroma brez dodajanja hranil.
Pri ohranitvenem kmetijstvu je poleg ohranitve tal pomemben tudi podatek o zmanjšanju sproščanja CO2 v ozračje, saj z oranjem njive spustimo v zrak npr. 1,6 t CO2/ha. To je pomemben podatek, ki kaže, koliko lahko z ohranitvenim kmetovanjem prispevajo poljedelci samo k ohranitvi narave. Pomembno pa je seveda tudi ohranitev tal, organske snovi in organizmov v tleh.
Ohranitveno kmetijstvo je predstavljeno tudi v dokumentarni oddaji Varuhi narave, ki je bila na sporedu v sredo, 17. marca 2021 in si jo lahko ogledate na povezavi (od 9:40 do 16:25)