Dogodek sta moderirala prof. dr. Andrej Bončina in prof. dr. Manja Kitek Kuzman z Oddelka za lesarstvo.
Prof. dr. Helena Grčman s Katedre za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo je predstavila izsledke raziskave geokemičnih kazalnikov tlotvornih procesov in izvora tal na apnencih in povzela, da so rezultati modernejših meritev pokazali pomembne razlike od predhodnega znanja: »V raziskavi smo predlagali tudi nove teksturne in geokemične indikatorje, ki bi lahko pojasnili razlike med horizonti in profili v luči poligenetskega izvora talnega materiala in tlotvornih procesov.«
Izr. prof. dr. Matej Butala s Katedre za biokemijo Oddelka za biologijo je imel predavanje z naslovom Iznajdba, s katero virus nadzira entomopatogeno bakterijo. Opozoril je na pomen raziskave: »Kot prvi smo opisali molekularni mehanizem, ki omogoča prevlado enega bakteriofaga nad drugim. Prepoznava ključnih regulatornih proteinov bakteriofaga nam sedaj omogoča, da preučimo funkcijo virusa v tripartninih interakcijah: bakteriofag – bakterija Bti – larva komarja.«
Izr. prof. dr. Andrej Ficko s Katedre za urejanje gozdov in ekosistemske analize Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je predstavil izsledke analize asimetrij v odzivih navadne bukve na padavinske anomalije v različnih sestojih in rastiščnih razmerah z uporabo podatkov gozdnih inventur: »Zmanjšanje rasti v izjemno sušnih obdobjih je 3,0-krat večje od povečanja rasti v izjemno vlažnih obdobjih. Pokazali smo, da je negativno asimetrijo mogoče zaznati z veliko bolj grobimi podatki kot so letni prirastki.«
David Klepej, doktorski študent s Katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje Oddelka za krajinsko arhitekturo je namesto odsotne doc. dr. Naje Marot predstavil raziskavo o prostorskih dimenzijah mestnega turizma: »S pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih pristopov smo identificirali turistične dejavnosti, kje se gibajo turisti in zakaj ter kako to vpliva na prebivalce.« Raziskava je bila izvedena v Ljubljani in Mariboru, rezultate pa so objavili v znanstveni monografiji Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti upravljanja.
Doc. dr. Davor Kržišnik s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa Oddelka za lesarstvo je v prispevku Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo predstavil nov raziskovalni program. Med drugim je pojasnil je cilje programa, ki združuje tri raziskovalne organizacije - Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Zavod za gradbeništvo Slovenije: »Cilj je identifikacija izzivov znotraj gozdno lesne verige vrednosti povezane s podnebnimi spremembami in seveda povečati prispevek gozdno lesne verige k nacionalnemu gospodarstvu.«
Doc. dr. Polonca Štefanič s Katedre za mikrobno ekologijo in fiziologijo na Oddelku za mikrobiologijo je predstavila rezultate raziskave industrijsko in okoljsko pomembne in koristne bakterije Bacillus subtilis. Pojasnila je: »Raziskava je bila usmerjena v mehanizme, ki usmerjajo ekologijo, fiziologijo in evolucijo te koristne bakterije, ki je znana kot modelni organizem za raziskave biofilmov, sporulacije, horizontalnega prenosa genov in mikrobnih interakcij.« Opozorila je na izbrane raziskave, ki kažejo na visok potencial bakterij iz rodu Bacillus za pospeševanje rasti rastlin in zaščito živali pred patogenimi bakterijami.
Sledila je predstavitev znan. svet. dr. Bojane Bogović Matijašić s Katedre za mlekarstvo Oddelka za zootehniko, ki deluje v okviru Inštituta za mlekarstvo in probiotike. Pri predstavitvi prispevka z naslovom Rezistomi mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij, namerno dodanih v agroživilsko verigo niso med pomembnejšimi dejavniki tveganja za širjenje odpornosti proti antibiotikom je zaključila: »Pokazalo se je, da skupina sevov, namerno dodanih v agroživilsko verigo, ne predstavlja večjega tveganja, saj so pridobljeni ARG in MGE pri teh sevih manj razširjeni in manj raznoliki kot pri izolatih iz humane črevesne sluznice in blata.«
Izr. prof. dr. Anja Klančnik s Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil Oddelka za živilstvo je predstavila raziskavo o odpornih bakterij, ki v živilsko proizvodno-oskrbovalno verigo vstopajo iz okolja ali iz okuženih živali in letno prizadenejo okoli 600 milijonov ljudi. Pojasnila je: »Skupina Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil aktivno raziskuje odgovor celic bakterije Campylobacter. Raziskave so usmerjene na spremembe presnove zaradi spremenjenih aktivnosti izlivnih črpalk, gibljivosti, medcelične komunikacije in posledično virulentnosti. Gre za celosten pristop, ki vključuje raziskave na več celičnih nivojih z uporabo različnih metodologij.«
Predavanja z BFestivala 2023 bodo dostopna na YouTube kanalu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani na
Zbornik povzetkov BFestivala 2023 je na povezavi
Za naslednjo leto je napovedan tematski BFestival z okvirnim naslovom Podnebne spremembe – narava – družba.