Za manj zavržene hrane
24. april je Slovenski dan brez zavržene hrane – priložnost, da se kot posamezniki in kot družba ozremo na svoje prehranske navade in naredimo nekaj dobrega za okolje, proračun in prihodnost. Hrana je preveč dragocena, da bi končala v smeteh. Kljub temu se v Sloveniji vsako leto zavrže več kot 164.000 ton hrane, največ v gospodinjstvih, kjer nastane kar 44 % vseh izgub. Po svetu pa je odpadna hrana celo med največjimi viri toplogrednih plinov, ki pomembno prispevajo k podnebnim spremembam.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani to tematiko raziskujemo celostno – od proizvodnje hrane, ravnanja z ostanki in prehranske varnosti do trajnostnih inovacij v prehranskih sistemih.
(FOTO: Mojca Korošec)
»Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete ob Svetovnem dnevu zemlje in Slovenskem dnevu brez zavržene hrane poudarjamo ključno vlogo prehranskih sistemov na poti k trajnosti. Zavedamo se spreminjajoče se dostopnosti običajnih virov hrane, zato intenzivno iščemo nove možnosti za zagotavljanje prehranjenosti. V sodelovanju z različnimi partnerji raziskujemo, kako lahko stranske tokove iz živilstva preoblikujemo v inovativne izdelke z visoko dodano vrednostjo in pozitivnim vplivom na zdravje. Vemo, da zgolj ponudba bolj trajnostne in zdrave hrane še ne pomeni, da bo le-ta res del naše prehrane. Zato v projektih, kot je “Šolski krožnik, dober zame in za planet”, preučujemo možnosti in pristope za raznovrstnost virov živil v šolski prehrani, ne da bi s tem ogrozili okusnost jedi in negativno vplivali na količino odpadne hrane. Čeprav se povprečna masa zavržene hrane v merilu kosa ali dveh kruha na obrok na osebo morda sliši malo, so letne količine (pre)velike. Zato znanje in izkušnje na tem področju prenašamo in z izmenjavo dobrih praks dopolnjujemo v mednarodnih krogih in z različnimi slušatelji milrodokazila “Hrana ni odpadek" in projekta “Leftover Challenge”, pri čemer sta varnost in kakovost hrane vedno na prvem mestu.«
– prof. dr. Mojca Korošec, Oddelek za živilstvo UL BF
(FOTO: Mojca Korošec)
Poleg prehranske industrije je pomemben tudi potencial za uporabo živil, ki niso več primerna za ljudi, a imajo lahko pomembno vlogo v prehrani živali. Temu je posvečen tudi zaključni dogodek CRP projekta na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete z naslovom: "Načini in možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi kot alternativnih krmil za rejne in družne živali". Gre za projekt, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ARIS, izvajajo pa Biotehniška fakulteta UL, Veterinarska fakulteta UL in Emona razvojni center.
(Vir: Janez Salobir)
»Med ukrepe za zmanjšanje količine zavržene hrane sodi tudi uporaba "nekdanjih živil" oz. hrane, ki ni več namenjena prehrani ljudi iz praktičnih ali logističnih razlogov, npr.: zaradi težav pri proizvodnji, napak pri pakiranju in označevanju, približevanju konca roka uporabnosti, zaradi presežkov povezanih s športnimi dogodki in prazniki…
Z uporabo nekdanjih živil v prehrani živali zmanjšujemo količine hrane, ki bi končala med odpadki in prispevamo k uresničevanju ciljev trajnostnega krožnega biogospodarstva.
Nekdanja živila so bila vse od udomačitve pomemben vir prehrane domačih in hišnih živali. Sicer je v svetovnem merilu že sedaj kar 86 % krme domačih živali za ljudi neužitne, za živilsko industrijo neuporabne ali manjvredne. S tem domače živali pretvarjajo za prehrano ljudi neuporabne ali manjvredne naravne vire v hrano bogato s hranili, ki jih v rastlinski hrani ni, jih je malo ali so slabo izkoristljiva. Tudi na ta način domače živali prispevajo k globalni in lokalni prehranski varnosti.«
– prof. dr. Janez Salobir, Biotehniška fakulteta UL
(FOTO: Mojca Korošec)
Zmanjševanje izgub hrane je tudi pomemben okoljski ukrep, saj lahko zmanjša pritiske na tla, vodo, zrak in podnebje.
»Nič zavržene hrane je celostna rešitev za mnogo okoljskih problemov hkrati: za manjšo spremembo rabe tal, za manjši vnos hranil v tla, za manjšo rabo vode in sredstev za varstvo rastlin, za prihranek fosilnih goriv in za boljši zrak! Povedano drugače – na ta način blažimo podnebno in biodiverziteno krizo in hkrati prihranimo.«
– prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, upokojena profesorica Oddelka za agronomijo BF UL
(FOTO: Mojca Korošec)
Biotehniška fakulteta ostaja predana svojemu poslanstvu – povezovati znanost in prakso v skrbi za hrano, okolje in skupno prihodnost. Odgovorno ravnanje s hrano ni le izziv, temveč tudi priložnost – za bolj trajnostne prehranske sisteme, manj izgub in več spoštovanja do hrane, ljudi in narave.