Dogodek z naslovom "Inovativni projekti Biotehniške fakultete UL za prenos v trajnostno družbo" bo potekal v torek, 27. 8. 2024, od 10.00 do 12.00 v Dvorani 3.
Program:
10.00-10.10 Uvodni nagovor – Biotehniška fakulteta v preteklem letu
izr. prof. dr. Mojca Korošec, predsednica upravnega odbora Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
10.10-11.45 Predstavitev aktualnih raziskav
- 10.10 – 10.30 Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih
- prof. dr. Franci Štampar, Oddelek za agronomijo BF UL
- izr. prof. dr. Jerneja Jakopič, Oddelek za agronomijo BF UL
Projekt temelji na zdravih fiziološko ustrezno prehranjenih rastlinah, ki so v času pozebe zaradi svojega notranjega statusa manj občutljive na nizke temperature.
- 10.10 – 10.30 DAIRY+: Skupni pristopi krožnega biogospodarstva za volarizacijo mlečnih stranskih prooduktov
- znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašič, Oddelek za zootehniko BF UL
- Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija. Vodilni partner je Posoški razvojni center, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pa nastopa v vlogi partnerja, skupaj s tremi partnerskimi organizacijami iz Italije. DAIRY + bo povezal slovenske in italijanske deležnike, povezane s proizvodnjo in predelavo mleka na obeh straneh meje, z namenom razvijanja priložnosti, zmogljivosti, operativnih orodij in bioekonomskih procesov za podporo krožnemu prehodu čezmejne dobavne verige mlečnih izdelkov.
- znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašič, Oddelek za zootehniko BF UL
- 10.50 – 11.10 Načini in možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi kot alternativnih krmil za rejne in družne živali
- doc. dr. Alenka Levart, Oddelek za zootehniko BF UL
- prof.dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko BF UL
K zmanjševanju izgub hrane in s tem količinam hrane, ki konča med odpadki lahko pomembno prispevajo tudi rejne in družne živali, ki so nepogrešljive pri uresničevanju ciljev krožnega trajnostnega biogospodarstva. Za varno uporabo nekdanjih živil v prehrani živali potrebujemo nacionalni okvir, ki bo primeren za naše specifične razmere, kar raziskujemo v okviru CRP projekta: Načini in možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi kot alternativnih krmil za rejne in družne živali, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoin Javna agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
- 11.10 – 11.30 Predstavitev pedagoškega projekta: Uporaba odpadnih surovin v živilskopredelovalni industriji za proizvodnjo novih živilskih izdelkov z dodano vrednostjo
- doc. dr. Evgen Benedik, Oddelek za živilstvo BF UL
Živilskopredelovalna industrija na leto zavrže kar 1,3 milijarde ton hranilno bogatih odpadkov, kar predstavlja veliko priložnost za inovacije. V okviru projekta je bil razvit prilagojen ChatGPT model; “WasteSmartAI: Your Food Waste Wizard”. “WasteSmartAI” model je zasnovan za optimizacijo in zmanjševanje odpadkov ter stranskih produktov v živilskopredelovalni industriji (Slika 1 in 2). Velik del odpadkov živilske industrije se namreč lahko na različne načine ponovno uporabi, tako za prehrambeno, farmacevtsko, biotehnološko kot tudi kozmetično industrijo, kar izboljša operativno učinkovitost in doprinese k bolj trajnostni živilski proizvodnji.
- doc. dr. Evgen Benedik, Oddelek za živilstvo BF UL
- 11.30 – 11.45 Volarizacija stranskih proizvodov v rastlinski predlavi z uvajanjem sodobnih konceptov in tehnologij krožnega biogospodarstva na kmetijah (EIP ŽUŽ)
- Luka Irenej Pečan, Oddelek za zootehniko BF UL
Predstavljamo inovativne rešitve za kmetijstvo in agroživilstvo, ki temeljijo na učinkoviti uporabi kmetijskih stranskih proizvodov. S procesom insektne biokonverzije smo z uporabo ličink črne bojevniške muhe pretvorili rastlinske stranske proizvode v visokokakovostne beljakovine in maščobe, primerne za živalsko krmo, ter frass, organski ostanek, primeren za obogatitev rastnih substratov. Ta proces prinaša konkretne gospodarske koristi za kmetijska gospodarstva ter številne pozitivne okoljske in družbene učinke. Sistem ponuja trajnosten, krožen in lokalni vir prehranskih beljakovin in maščob, z visokim potencialom za uporabo v Sloveniji. - predstavljeni bodo tudi izsledki magistrske naloge Eme Lune Karara Geršak z naslovom "Sprejemljivost mesa piščancev, krmljenih z ličinkami BSF pri potrošnikih"
- Luka Irenej Pečan, Oddelek za zootehniko BF UL
11.45 – 12.00 Vprašanja udeležencev