KAKO JE NASTAL ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJE IN ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO
Prvič se je mikrobiologija kot študij v Sloveniji organizirala v 1970-ih letih v obliki podiplomskega študija, ki se je imenoval Interfakultetni magistrski študij mikrobiologije in sta ga enakopravno organizirali in vodili Medicinska in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Po približno 15 letih izvajanja tega študija je dozorel čas, da so se nekateri profesorji na Biotehniški fakulteti začeli spogledovati z idejo o pripravi novega dodiplomskega študija s področja mikrobiologije in prvič je javno to idejo predstavil prof. dr. Franc Viktor Nekrep na zadnjem kongresu jugoslovanskih mikrobiologov, ki je potekal v Mariboru leta 1989. Sledila je ustanovitev iniciativne skupine t.i. matičarjev na BF v sestavi prof. dr. Franc Megušar (vodja skupine), prof. dr. Franc Viktor Nekrep, prof. dr. Miklavž Grabnar in prof. dr. Miha Janc, ki je bila zadolžena za pripravo predloga študijskega programa in potrebne dokumentacije. Program je bil potrjen na seji senata Biotehniške fakultete 30. junija 1992 in nato nekoliko dopolnjen poslan v razpravo na Univerzo. Idejo o novem študiju so poleg matičarjev in kolegov, profesorjev z Medicinske fakultete UL, predvsem prof. dr. Boruta Drinovca in prof. dr. Srečka Korena, podpirali takratni dekan BF prof. dr. Andrej Šalehar, ter prof. dr. Alojz Krajnc, ki je vodil komisijo za razvoj UL, in z vladne strani sekretar za visoko šolstvo, prof. dr. Pavel Zgaga. Predlog študija mikrobiologije v obsegu 9 semestrov (8 semestrov in semester za diplomski seminar) je bil odobren in s tem tudi v celoti financiran s sklepom vlade leta 1993 (objavljen v uradnem listu RS, št. 12,5,3,1993, str. 517-518).
Senat BF je 25. 2. 993 sprejel statutarni sklep, da se na Biotehniški fakulteti ustanovi nova enota: “Medoddelčni študij mikrobiologije” (MŠM). Prvega oktobra 1993 so se vpisale prve študentke in prvi študenti in fakulteta je dogodek označila s svečanostjo, ki jo je vodil takratni dekan prof. dr. Andrej Šalehar; slavnostni govornik je bil rektor akademik prof. dr. Miha Tišler (podrobneje se lahko o začetkih študija mikrobiologije na slovenskem bralec pouči v knjigi Mikrobiologija za znanje in napredek: 20 let univerzitetnega študija mikrobiologije, ur. P. Raspor, Ljubljana 2013).
Fotografija 1: Matičarji študija mikrobiologije na slovesnosti ob ustanovitvi študija 5. oktobra 1993. Od desne proti levi stojijo: prof. dr. Franc Viktor Nekrep, prof. dr. Miklavž Grabnar, prof. dr. Miha Janc in prof. dr. Franc Megušar (Vir fotografije: Osebni arhiv Oddelka za mikrobiologijo).
Spočetka je bil Medoddelčni študij mikrobiologije organizacijsko lociran na dekanatu BF, predstojnik je bil dekan, prvi vodja študija pa prof. Franc Megušar (seznam vseh vodij študija je v preglednici 1). Sama izvedba je bila (in je še danes) lokacijsko razdeljena in poteka na različnih oddelkih BF, približno ena četrtina pa na Medicinski fakulteti UL. Študij je bil na začetku organiziran tako, da so študentke in študenti po treh letih enotnega študija v četrtem letniku vpisali eno od treh možnih usmeritev: mikrobna ekologija, medicinska mikrobiologija in mikrobna biotehnologija. Po slabih desetih letih izvajanja študija je prišlo do prvih organizacijskih sprememb: študij je izgubil status »medodelčnega« študija vezanega na dekanat BF, in je bil v organizacijskem in formalno-vodstvenem smislu pripojen na oddelek za Živilstvo. Takrat je že bilo jasno, da je Mikrobiologija zelo uspešen študij z veliko prehodnostjo, odstoajoče velikim prehodom na tretjo stopnjo (celo do 30 % in več posamezne generacije). V letih 2006 in 2007 smo izvedli korenito prenovo študija v skladu z idejami bolonjske reforme in študij razdelili po t.i. formuli 3 + 2 na dve stopnji. V tem obdobju nam je še uspelo ohraniti tri zgoraj omenjene usmeritve na drugi stopnji študija, kar pa se je pod pritiski fakultete, zaradi s finančno krizo (2008) pogojene racionalizacije, dokaj žalostno končalo z izgubo usmeritev – le ta je ostala prisotna samo v močno okrnjeni obliki, s povečanjem deleža izbirnih predmetov.
V obdobju naslednjih desetih let smo bili soočeni z naraščajočo frustracijo zaradi neustrezne organizacijske umeščenosti (posledično neudeleženosti pri soodločanju za fakulteto in študij pomembnih odločitev, npr. kadrovskih) ter prostorskih težav (celo bolj v smislu vizije razvoja). Vse to se je odražalo tudi v opaženi manjši pripadnosti študentov mikrobiologije samemu študiju in povezanosti med njimi. Smo pa v tem obdobju dosegli pomembe premike na področju vzpostavitve neposredne vertikale na tretjo stopnjo študija. Do leta 2016 je bila namreč edina možnost nadaljevanja študija na podiplomskem nivoju za študente mikrobiologije vpis na doktorskem študiju Biomedicina Univerze v Ljubljani, v katerega je bila vključena tudi smer mikrobiologija, ki je bila naslednica starega interfakultetnega magistrskega študija mikrobiologije. Zaradi odsotnosti nekaterih »ne-medicinskih« področjih mikrobiologije v omenjenem doktorskem študiju, smo uspeli ob prenovi interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Bioznanosti na Biotehniški fakulteti postaviti novo področje Agroživilska mikrobiologija, kar je bilo s sklepom BF in UL potrjeno leta 2015. V naslednjih letih pa smo ob podpori takratne vodje doktorskega študija Biomedicine, prof. dr. Anice Plemenitaš in predstavnikov področja Mikrobiologije na Biomedicini (prof. dr. Mario Poljak, prof. dr. Gorazd Avguštin) uspeli radikalno spremeniti področje mikrobiologije na tretji stopnji: tako smo v okviru doktorskega študija Bioznanosti na BF pridobili področje Mikrobiologija, v okviru doktorskega študija Biomedicina na UL pa so kolegi z Medicinske fakultete na novo oblikovali področje Medicinska mikrobiologija; prvi vpisi na novo področje so bili v šolskem letu 2021/22.
Fotografija 2: Srednješolci se zanimajo za študij mikrobiologije na Informativi 2018 (Vir fotografije: Osebni arhiv Oddelka za mikrobiologijo).
V letu 2019 je prišlo do zgodovinskih premikov v smislu razreševanja nakopičenih težav in frustracij zaradi neustrezne organizacijske umeščenosti mikrobiologije na BF, predvsem v smislu naklonjenosti vodstva BF spremembam, ki bi vodile v razrešitev problematike. Ob sočasnem reševanju prostorske problematike s prostori nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) ob selitvi v novo zgradbo je bila prvič predlagana tudi možnost ustanovitve samostojnega oddelka za mikrobiologijo. Vodstvo študija je takrat prevzela prof. dr. Ines Mandić Mulec, ki je bila najbolj zaslužna za ključne preboje v pogajanjih z vodstvom BF in predstavniki ostalih oddelkov, ter poenotenju vizije razvoja mikrobiologije na samem kolegiju študija in med pedagoškimi sodelavci, ki študij izvajajo. Na podlagi vloge kolegija študija mikrobiologija, ki smo jo junija 2020 predložili senatu BF, je le ta imenoval Komisijo za ugotavljanje pogojev in preverjanje možnosti ustanovitve Oddelka za MB, in jo zadolžil da pripravi akcijski načrt. Po enem letu priprave posnetka obstoječega stanja in vse zahtevane dokumentacije je bilo pripravljeno pismo o nameri ustanovitve oddelka za mikrobiologijo. Le to je bilo posredovano v razpravo trem oddelkom BF, ki sodelujejo pri izvedbi študija mikrobiologija (Biologija, Živilstvo in Zootehnika). Po pozitivnem odzivu s strani oddelkov so nato o pobudi za ustanovitev novega oddelka razpravljali tudi na seji UO-BF (20.12.2021) ter istega dne tudi na Senatu BF, kjer so senatorji soglasno potrdili ustanovitev novega oddelka za mikrobiologijo.
Poglavitna naloga novega oddelka je izvajanje študijskih programov mikrobiologije na prvo-, drugo - in tretjestopenjski ravni, poleg tega bomo tudi v nadaljevanju sodelovali pri izvedbi študijskih programov agronomije, biologije, biotehnologije, zootehnike in živilstva in prehrane, ki potekajo na Biotehniški fakulteti. Oddelek trenutno sestavljata dve katedri (Katedra za mikrobno ekologijo in fiziologijo ter Katedra za mikrobno diverziteto, mikrobiomiko in biotehnologijo) s približno 30 zaposlenimi sodelavci, pri izvedbi študija pa sodelujejo še mnogi sodelavci z drugih oddelkov Biotehniške fakultete, Medicinske fakultete, Nacionalnega inštituta za biologijo, ter fakultete za matematiko in fiziko. V naslednjih letih se bomo posvetili ureditvi prostorske problematike, ko bomo končno lahko ponudili študentom mikrobiologije študij v okviru lastne »hiše«. Verjamemo, da bo to dobra podlaga tudi za bolj uspešno in učinkovito raziskovalno sodelovanje in prve korake smo že naredili s pridobitvijo prestižnega ERC znanstvenega projekta pod vodstvom doc. dr. Anne Dragoš že storili. Aktivno raziskovanje se bo nadaljevalo tudi v okviru treh programskih skupin ( P4-0116 »Mikrobiologija in biotehnologija živil in okolja«; P4-0097 »Prehrana in mikrobna ekologija prebavil«, P1-0198 »Molekularno biološke raziskave mikroorganizmov«) v katere smo člani oddelka že vpeti. Hkrati planiramo aktivno prijavljati druge raziskovalne projekte v okviru ARRS in drugih razpisov ter intenzivno sodelovati z raziskovalci doma na fakulteti in z drugih raziskovalnih inštitucij v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Že v naslednjem letu se bomo lotili ponovne prenove prvo- in drugostopenjskega študijskega programa mikrobiologije, pri čemer bomo v najboljši možni meri poskušali prisluhniti študentom, s katerimi v tem smislu dobro sodelujemo. Mlajše kolege učitelje in asistente pa bomo vzpodbudili, da prispevajo k posodobitvam temeljnih predmetov z sodobnimi tematikami in predlagajo nove, atraktivne izbirne predmete.
Mikrobiologija je izjemno hitro razvijajoče se področje, ki se stalno sooča tudi z nepričakovanimi izzivi, zato nam dela in seveda tudi idej za napredek pedagoškega in raziskovalnega dela zagotovo ne bo zmanjkalo.
Dosedanji vodje študija mikrobiologije:
- Zaslužni prof. dr. Franc Megušar † (matičar študija, vodja študija od 1993-1994)
Vir fotografije: Osebni arhiv Oddelka za mikrobiologijo.
- Zaslužni prof. dr. Franc Viktor Nekrep (matičar študija, 1994-1997)
Vir fotografije: Osebni arhiv Oddelka za mikrobiologijo.
- Zaslužni prof. dr. Peter Raspor (1997-2001 in 2007-2013)
Vir fotografije: https://www.ae-info.org/ae/Member/Raspor_Peter
- Prof. dr. Ivan Mahne † (2001-2005)
Vir fotografije: Osebni arhiv Oddelka za mikrobiologijo.
- Prof. dr. Ines Mandić Mulec (2005-2006 in 2019-2022)
- Prof. dr. Romana Marinšek Logar (2013-2019)
