Naša moč. Naš planet. In... naša odgovornost.
Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, se tudi na Biotehniški fakulteti pridružujemo globalnemu pozivu k ukrepanju za zaščito našega edinega doma – planeta Zemlje.
Pod letošnjim geslom Naša moč, naš planet, dan Zemlje poudarja kolektivno moč posameznikov, znanosti in skupnosti za prehod v bolj trajnostno prihodnost. S tem geslom se globoko poistovetimo tudi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo temelji na spoštovanju narave, razumevanju okoljskih procesov ter aktivnem iskanju rešitev za izzive sodobnega časa.
(VIR: Canva)
»Ljudje smo postali gonilna sila sprememb na Zemlji, a ves čas pozabljamo, da planet ne raste. Delujemo kot geološka sila, ki vpliva na vse, od vrhov atmosfere do globin oceanov in še ne razumemo, da izkoriščanje naravnih virov prek meje sposobnosti obnavljanja planeta vodi v zlom ekoloških in nato družbeno-gospodarskih sistemov,« opozarja upokojena prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, zaslužna profesorica Biotehniške fakultete, ki je hkrati večkrat mednarodno nagrajena klimatologinja, sodobitnica Nobelove nagrade za mir, avtorica odličnih knjig, ki ozaveščajo in vabijo k ohranjanju našega čudovitega planeta.
"Čas je, da razmislimo o smislu napredka, ki ni v tem, da imamo več, temveč v tem, da potrebujemo manj. Odkrijmo, kako iz manj stvari ustvarimo več vrednosti, iz manj hitenja več prisotnosti in da zadovoljstvo ne izvira iz tega kar imamo, temveč iz tega kako živimo," še opozarja Kajfež Bogataj.
(FOTO: Suzana Perman)
Znanost za kakovost zemlje in varno prihodnost
Biotehniška fakulteta z bogatim in raznovrstnim raziskovalnim delom pomembno prispeva k razumevanju in ohranjanju naravnih virov – zlasti tal, ki predstavljajo tihi temelj našega preživetja. Pred praznovanjem svetovnega dneva Zemlje posebej poudarjamo številne raziskave, povezane s kakovostjo zemlje, ki opozarjajo na nove oblike onesnaženja – zlasti na mikro- in nanoplastiko v tleh.
Samo za proučevanje vpliva plastičnih delcev na tla, okolje in živa bitja naša fakulteta sodeluje v najmanj treh mednarodnih projektih:
MINAGRIS – Evropski projekt, ki razbija mit, da je plastika le morski problem. Raziskave kažejo, da se v tla vsako leto odloži več plastike kot v oceane. Mikro- in nanoplastični delci se neopazno kopičijo v kmetijskih tleh, pogosto skupaj s pesticidi. Slovenski del raziskave poteka ob reki Savi, sodelujeta asist. Špela Železnikar in dekanja prof. dr. Marina Pintar. Projekt razvija konkretne smernice za kmetovalce, kako zmanjšati uporabo plastike v kmetijstvu.
PAPILLONS – Projekt, ki ga vodi izr. prof. dr. Anita Jemec Kokalj, proučuje vpliv kmetijske plastike na talne živali in mikroorganizme, ključne akterje zdravega talnega ekosistema. Raziskave potekajo v laboratoriju in na poljih. Projekt je pripravil tudi prvi evropski atlas kmetijske plastike.
MicroBIOplast – Projekt raziskuje, ali je biorazgradljiva plastika res varnejša alternativa. Vključuje tudi srednješolce in spodbuja kritično razmišljanje o okoljskih posledicah vsakodnevnih izbir.
Vsi trije projekti opozarjajo na nevidne, a dolgoročno škodljive učinke plastike, spodbujajo premislek o naši odvisnosti od umetnih materialov in krepijo zavedanje o potrebi po trajnostnem kmetovanju in gospodarjenju z zemljo.
(VIR: Canva)
Trajnostna raba prostora, lokalno gospodarstvo in moč naravnih materialov
Pomembno vlogo znanosti v prehodu v zeleno prihodnost poudarja tudi upokojeni profesor dr. Franc Pohleven, prvi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki poziva k prestrukturiranju gospodarstva in poudarja pomen sonaravnih materialov:
»Šele ko bo v ceno izdelka vključena tudi škoda, ki jo povzročajo podnebne spremembe, deponije odpadkov in degradacija okolja, se bo pokazalo, kaj je ekonomsko upravičeno proizvajati za dobrobit in obstoj človeštva.«
(FOTO: Željko Stevanić)
Po njegovem prepričanju bi morala Slovenija strateško razvijati lesnopredelovalno industrijo, saj ima v lesu domačo surovino z visoko dodano vrednostjo.
»Les mi pomeni čisti zrak, čisto vodo, neonesnaženo prst ter zdravo hrano in prijetno bivalno okolje. Z njegovo uporabo ščitimo gozdove in zmanjšujemo odvisnost od fosilne industrije.«
(VIR: Canva)
Tudi študenti BF prispevajo k spremembi – Bovčkin teden Zemlje
Tudi študenti Biotehniške fakultete sodelujejo pri ozaveščanju o pomenu ohranjanja planeta. Študentska organizacija BOVČKA letos ponovno organizira Bovčkin teden Zemlje – niz dogodkov, s katerimi pozivajo k skrbi za okolje, zmanjšanju odpadkov, ponovni uporabi in trajnostnem življenju.
Sreda, 23. april – Ob 9. uri bo na Oddelku za biologijo postavljena stojnica v sodelovanju z Resorjem za socialo in zdravstvo. Delili bodo sadje, večkratne vrečke za sadje in zelenjavo, ter zloženke z nasveti za manj zavržene hrane – na primer, kaj narediti z jabolki, ki jih študenti dobijo ob koriščenju študentskih bonov.
Četrtek, 24. april – Ob 16. uri bo v sodelovanju z 'Naravnim kotickom' potekala delavnica izdelave naravne kozmetike, kjer bodo udeleženci sami izdelali univerzalno kremo in se naučili osnov trajnostne nege. Prijave so že odprte, število mest pa omejeno.
Študenti BF sporočajo: »Vsak izmed nas lahko z vsaj enim dejanjem na dan prispeva k boljšemu in lepšemu jutri.«
(VIR: Canva)
Za Zemljo – z močjo znanosti in skupnosti
Svetovni dan Zemlje je globalni opomin, da naš planet ni neskončen vir. Statistični podatki kažejo, da kljub napredku še vedno skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom, promet ostaja največji porabnik fosilne energije, delež mikroplastike v naravi pa narašča. A hkrati raste tudi kolektivna moč skupnosti, znanosti, študentov in vsakogar izmed nas, da prispevamo k spremembam.
Na Biotehniški fakulteti verjamemo, da je trajnost več kot le modna beseda – je temelj našega poslanstva.
Za Zemljo. Za nas. Za prihodnost.