Mikrobiologija

prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete

Kot veleva protokol, je prihod dekanje v veliko dvorano naznanila pesem Gaudeamus, nato pa je dekanja Biotehniške fakultete, prof. dr. Marina Pintar, nagrajence in nagrajenke, njihove najbližje ter ostale prisotne goste, nagovorila: »To je vedno znova priložnost, da se zaustavimo v divjem tempu vsakdana, različnih obveznosti in hitenja do cilja. Vedno znova se sprašujemo, kaj je naš skupen cilj in kaj je cilj posameznika? Na Biotehniški fakulteti je nedvomno skupni cilj doseči visoke standarde, odličnost in nadpovprečnost na pedagoškem področju. To smo kot eno od strateških aktivnosti zapisali tudi v Strategiji Biotehniške fakultete 2022-2027. Pedagoški delavci si prizadevajo prenesti znanje na mlajše generacije in spodbujati študente k doseganju svojega največjega potenciala. Hkrati pa je ključno, da študenti sprejemajo in se odzivajo na to znanje, da ga uporabijo in razvijejo ter zapustijo fakulteto dobro pripravljeni na izzive okolja in družbe.« V svojem nagovoru je poudarila tudi pomen visokošolskega izobraževanja, profesorjev, učiteljev in študentov: »Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti. Dobri pedagoškim delavci, ki so predani svojemu delu in ki vlagajo v pedagoški proces dodaten trud, so temelj vsake dobre univerze. S svojim strokovnim znanjem, mentorstvom in navdihom pomagajo oblikovati naslednjo generacijo strokovnjakov, ki so potrebni v Sloveniji in po svetu. Na drugi strani pa so kakovostni študenti, ki so pripravljeni sprejemati znanje, aktivno sodelovati in se razvijati. Njihova vloga je ključna pri ustvarjanju izobraževalnega okolja, ki spodbuja in omogoča rast ter izmenjavo idej.« Pri nagovoru je omenila tudi obštudijske dejavnosti ter angažma na ostalih področjih, aktivnosti na raziskovalnem, upravljavskem in komunikacijskem področju. Fakulteta spodbuja k spremljanju družbenih sprememb in razvijanju kritičnega odnosa do njih. Dejala je: »Trenutno se soočamo s številnimi izzivi, ki imajo velik vpliv na globalno družbo. Če omenim le vojne,  širše ali lokalno omejene ekonomske krize, potrebe po samooskrbi, posledice podnebnih sprememb, izguba biotske raznolikosti, morda prehiter digitalni razvoj in predvsem izguba temeljnih demokratičnih in družbenih vrednot človeštva, kar vse se manifestira v rastočih lažnih novicah in v populističnih pristopih k reševanju problemov. Vse te izzive je treba nasloviti na več ravneh, vključno z vladnimi ukrepi, mednarodnim sodelovanjem, civilno družbo in izobraževanjem. Univerze in izobraževalne ustanove, kot je Biotehniška fakulteta, imajo pomembno vlogo pri izobraževanju mladih ljudi, spodbujanju kritičnega razmišljanja, raziskovanju in razvoju rešitev za te globalne izzive.« Ob zaključku svojega uvodnega nagovora je dejala: »Vsi vi, ki ste izstopili iz povprečja in ste bili opaženi, nadaljujte po poti, ki ste si jo izbrali, izkoristite svoje talente, ostanite zvedavi, iščite neznano, bodite vztrajni, potrpežljivi, dosledni in kritični! Vi ste naša prihodnost. Najboljšim pedagoškim delavcem pa zahvala za predano delo in za prižiganje iskric v očeh študentov.«

izr. prof. dr. Jasna Dolenc Koce, prodekanja za študijsko dejavnost

Nato je prodekanja za študijsko dejavnost, izr. prof. dr. Jasna Dolenc Koce pojasnila postopek izbire kandidatov za podelitev Pohval Biotehniške fakultete za študijsko leto 2022/2023. Povedala je, da Biotehniška fakulteta podeljuje pohvale na osnovi Pravilnika o nagradah in priznanjih BF, pri čemer o podelitvi pohval odloča Kadrovska komisija Senata BF, ki je na svoji seji dne 12. februarja 2024 odločila, da se pohvale podelijo predlaganim kandidatom, torej 10 za najboljšega pedagoga, vsem 3 predlaganim kandidatom oziroma skupinam študentov in študentk za prispevek k ugledu in delovanju fakultete in 42 posameznim študentom in študentkam, za najboljši uspeh v letniku. Za konec je nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitala za njihove dosežke.

Pohvale Biotehniške fakultete v letu 2024 za študijsko leto 2022/2023 so tako prejeli:

Pohvale BF za najboljšega pedagoškega delavca v študijskem letu 2022/2023 so prejeli doc. dr. Katarina Kos z Oddelka za agronomijo, doc. dr. Miloš Vittori z Oddelka za biologijo, asist. Vasja Leban z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, doc. mag. Mateja Kregar Tršar z Oddelka za krajinsko arhitekturo, izr. prof. dr. Maks Merela z Oddelka za lesarstvo, asist. Katja Hrovat z Oddelka za mikrobiologijo, asist. dr. Diana Paveljšek z Oddelka za zootehniko, asist. Blaž Jug z Oddelka za živilstvo, asist. dr. Jernej Bravničar s Študija Biotehnologije in izr. prof. dr. Jaka Žgajnar s Študija Ekonomika naravnih virov.

Pohvale BF študentom za prispevek k ugledu ali delovanju fakultete v študijskem letu 2022/2023 so prejeli Metod Cvetko, študent magistrskega študijskega programa 2. stopnje Lesarstvo, Mateja Jenko, študentka magistrskega študijskega programa 2. stopnje Biotehnologija in Hana Sobočan, študentka 3. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mikrobiologija.

Pohvale BF najboljšim študentom letnikov v študijskem letu 2022/2023 so prejeli:

Pohvalo fakultete z Oddelka za agronomijo so prejeli Tina Rebec, študentka 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, Ema Bizjak, študentka 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, Nina Trdan, študentka 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – agronomija, Kaja Frlic, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – agronomija, Marjana Šubic, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Agronomija in Katja Grabrijan, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Hortikultura.

Pohvalo fakultete z Oddelka za biologijo so prejeli Nejc Horvat, študent 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biologija, Jan Gale, študent 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biologija, Matija Mlakar Medved, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Ekologija in biodiverziteta in Eva Zajec, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Molekulska in funkcionalna biologija.

Pohvalo fakultete z Oddelka za gozdarstvo so prejeli Tevž Ribič, študent 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gozdarstvo, Klara Markelj Ažman, študentka 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Gozdarstvo, Krištof Stepančič, študent 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, Tadeja Pepelnjak, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri in Lea Leskovec, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov.

Pohvalo fakultete z Oddelka za krajinsko arhitekturo so prejele Lea Morano, študentka 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Krajinska arhitektura, Pia Nagode, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Krajinska arhitektura in Laura Potočnik, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Krajinska arhitektura.

Pohvalo fakultete z Oddelka za lesarstvo so prejeli Luka Jezovšek, študent 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Lesarsko inženirstvo, Kristian Zgonec, študent 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Lesarsko inženirstvo, Aljaž Kurent, študent 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Lesarstvo, Uroš Darovic, študent 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Lesarstvo in Luka Kopač, študent 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Lesarstvo.

Pohvalo fakultete z Oddelka za mikrobiologijo so prejele Lara Likar, študentka 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mikrobiologija, Nadja Spasovski, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mikrobiologija in Sara Štebe, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Mikrobiologija.

Pohvalo fakultete z Oddelka za zootehniko so prejeli Anastasia Cizerle, študentka 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – živinoreja, Matic Urbanč, študent 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – živinoreja, Stela Podržaj, študentka 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – živinoreja, Nika Ravnikar, študentka 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika, Svit Štrancar, študent 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika, Anika Bevk, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Znanost o živalih, Martin Konestabo, študent 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 2. stopnje Ekonomika naravnih virov in Andraž Pacek, študent 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 2. stopnje Ekonomika naravnih virov.

Pohvalo fakultete z Oddelka za živilstvo so prejele Meta Križaj, študentka študenta 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana, Zala Kapitler, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana, Zala Resnik Poljašević, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Prehrana, Tjaša Švigelj, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Prehrana in Sanja Petek, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Živilstvo.

Pohvalo fakultete s Študija biotehnologije pa so prejele Ana Zalokar, študentka 1. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biotehnologija, Ana Kveder, študentka 2. letnika univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biotehnologija in Nuša Likar, študentka 1. letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje Biotehnologija.

Skupinska fotografija nagrajencev

Zala Rostohar, moderatorka prireditve	violinistka Neža Nahtigal in violončelistka Tara Korica, obe z Akademije za glasbo

Fotografije: Željko Stevanić