Dan slovenskega lesarstva, osrednji dogodek slovenske lesne panoge, je letos 7. marca potekal pod temo dvojnega prehoda: trajnostnega in digitalnega. Zbrani vodilni strokovnjaki in ključni akterji so razpravljali o prihodnjih izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in trajnostni razvoj za lesarsko industrijo. Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani pa je prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje in podporo delovanju Lesarskega grozda.
Državni sekretar mag. Dejan Židan, ki je dogodek odprl, je poudaril pomen lesne panoge za slovensko gospodarstvo in okolje. Po njegovih besedah Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) do leta 2030 načrtuje pomembne korake za povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti lesnih izdelkov, vključno s tehnološko posodobitvijo in prehodom v krožno gospodarstvo. V zadnjih letih je bilo za te namene namenjenih 76,2 milijona evrov, s poudarkom na predelavi lesa.
Tamara Zajec Balažič, vršilka dolžnosti direktorice SPIRIT Slovenija, je izpostavila desetletno delovanje agencije na področju promocije lesa in podpore lesarskim podjetjem pri internacionalizaciji. Njihov cilj ostaja krepitev prepoznavnosti lesa in povečanje zavedanja o njegovih prednostih, posebno pozornost pa namenjajo tudi mladim.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je opozorila, da kljub bogastvu gozdov, Slovenija še ne izkorišča vsega potenciala lesa. Poudarila je, da bi večja domača predelava lesa lahko prispevala k večji konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju, obenem pa je izrazila zaskrbljenost zaradi obremenitev gospodarstva z davki in prispevki ter visokih cen energentov.
Dogodek je bil tudi priložnost za predstavitev najnovejših trendov in inovacij v lesarski panogi. Dr. Urška Blumauer, dr. Gal Kušar in prof. dr. Miha Humar so med drugim govorili o novih materialih in tehnologijah, ki lahko pripomorejo k boljši izrabi lesa in razvoju inovativnih izdelkov v pohištveni n gradbeni industriji. Prof. dr. Leon Oblak in prof. dr. Tjaša Redek pa sta orisali ekonomski položaj panoge.
(FOTO: Tadej Kreft)
Odprta razprava je zajemala izzive, ki jih prinaša dvojni prehod. Poudarjeno je bilo, da bo uspeh odvisen od usklajenega delovanja vseh deležnikov: podjetij, razvojno raziskovalnih institucij in države, ki mora zagotoviti ugodno okolje in finančno podporo. Prof. dr. Primož Oven je poudaril: "Gozdno lesna veriga je vodilna na področju uvajanja principov krožnega gospodarstva v prakso. Les je mogoče v celoti predelati, v izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar dokazujejo številna inovativna podjetja v Sloveniji".
(FOTO: Tadej Kreft)
Zaključek dogodka je bil posvečen podelitvi priznanj za dolgoletno sodelovanje in podporo delovanju Lesarskega grozda. Priznanja so prejeli predstavniki SPIRIT Slovenija, Direktorata za lesarstvo pri MGTŠ, Gospodarske zbornice Slovenije ter Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Prodekan Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, prof. dr. Maks Merela, je ob prejemu priznanja poudaril: "Lesarski grozd je eden ključnih deležnikov, ki v Sloveniji povezuje gospodarstvenike lesarske branže in hkrati skrbi tudi za komunikacijo med izobraževalno raziskovalnimi inštitucijami ter industrijo. Povezovanja na vseh področjih lesarske stroke so ključna za doseganje konkurenčnosti podjetij na trgu".
Dogodek je tako še enkrat potrdil, da je lesna panoga ključna za slovensko gospodarstvo in okolje, njena prihodnost bo tesno povezana s sposobnostjo prilagajanja na digitalne in trajnostne trende.