Krajinska arhitektura

O projektu

Raziskovalni projekt "Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije 2" se osredotoča na analizo prostorske identitete v Sloveniji z vidika naselbinskih in arhitekturnih tipologij. Projekt izhaja iz prejšnje raziskave "Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije 1" (Fikfak idr., 2023) in uporablja ter nadgrajuje metodo MAPPI (Metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete) ter kot enega od ključnih rezultatov prispeva priročnik AUOPI (Arhitekturno in urbanistično oblikovanje za ohranjanje prostorske identitete).
Namen projekta je poglobljeno raziskati in pripraviti podatke o identiteti prostora v Sloveniji, kar vključuje pregled priročnikov DPR (Državni prostorski red), sodobnih stavbnih tipologij in prostorskih ureditev ter izbiro naselij in stavb arhitekturnih regij in krajin. Glavni cilj je ustvariti celovito analizo prostorskih in arhitekturnih značilnosti, ki prispevajo k ohranjanju identitete slovenskih krajin in naselij.

Raziskovalni problem

V merilih in regulacijah, ki so se izoblikovala skozi tisočletja in so v preteklosti velikokrat zgolj sledila funkcionalnim zahtevam, kot so na primer zagotavljanje tehničnih karakteristik infrastrukture, so vključeni elementi določenih subjektivno definiranih in interpretiranih kakovosti prostora, kot so: ohranjanje pogledov, kompozicija ulice, ustvarjanje ritma grajenih struktur ter zagotavljanje ambientalnosti odprtega prostora. Tako v novih kot v starih strukturah lahko razberemo pozitivne in negativne razvojne usmeritve. S primernim pristopom jih prepoznamo in postopoma izoblikujemo v nove, kakovostne vzorce s prepoznavno prostorsko identiteto, ki jo zaznavamo prav preko uporabe javnih odprtih površin. S tem nastajajo večplastne oblike poselitvenih vzorcev, v katerih se znotraj naselij mozaično prepletajo različni morfološki vzorci.

Problematika razumevanja in (ne)vključevanja pomena lokalne in regionalne prostorske identitete je obširno prikazana že v raziskavi »Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije«. Nujnost razumevanja prepleta značilnosti nivoja naselja in nivoja stavbe je osnova za prepoznavanje vrednosti identitete prostora. Nivo naselja nam poda vpogled v morfologijo sestava določene morfološke enote, nivo stavbe pa podrobno razčleni bistvo bivanja in materializacijo le-tega, kot tudi vrednostne in estetske norme lastnikov oziroma avtorjev oblikovanja. Preplet obeh nivojev nam poda tisto osnovo, ki bistveno opredeli genom prostorske identitete. Način raziskovanja, s prepletanjem obeh nivojev in raznolikosti pristopov, je podan v sinteznem vrednotenju na primerih dobre prakse. V zadnjem obdobju pa je vedno močneje izpostavljena tudi podnebno-okoljska problematika z nekaterimi specifičnimi prostorskimi posledicami (npr. energijsko učinkovita gradnja, arhitekturno-tehnološke rešitve za zelene vire energije ipd.). V tej predlagani raziskavi bo nivo stavbe raziskan tudi z vidika sodobnih stavbnih tipologij in prostorskih ureditev na primerih, kot so: nakupovalna središča, objekti proizvodnih in poslovno-obrtnih središč, kompleksi (intenzivne) kmetijske proizvodnje, domovi za starejše občane, gasilski domovi in druge sorodne oblike objektov.

Pričakovani rezultati

Neposredni rezultati raziskave bodo: 1) Metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete – MAPPI. Priprava predlogov posodobitve metode MAPPI glede vpliva na določanje območij s prepoznavanjem stopnje vzročno-posledične povezanosti arhitekturno pogojene prostorske identitete na podlagi analize morfoloških vzorcev idr.; 2) Priročnik Arhitekturno in urbanistično oblikovanje za ohranjanje prostorske identitete (AUOPI). Priročnik je namenjen usmerjanju lokalnih prostorskih politik in za usposabljanje načrtovalcev. Služil bo strokovni in laični javnosti pri odločanju o umeščanju in arhitekturnem oblikovanju novih objektov s ciljem ohranjanja in krepitve arhitekturno pogojene prostorske identitete; 3) Regijski posveti, aktivno predstavljanje rezultatov projekta lokalnim in regionalnim skupnostim Slovenije; 4) Znanstvena konferenca, aktivno predstavljanje rezultatov projekta raziskovalni skupnosti; ter 5) Publikacije in članki, aktivno predstavljanje rezultatov projekta.

Partnerji v projektu

• UL Fakulteta za arhitekturo
• Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS)